Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Stanovanje je za človeka ena pomembnejših materialnih dobrin, saj mu zagotavlja dostojanstvo in predvsem socialno varnost. Stanovanja so pogosto v večstanovanjskih zgradbah, posledica tega pa je, da se lastniki pogosto soočajo z različnimi dilemami in težavami. Skrb za upravljanje, vzdrževanje zgradbe v večini primerov prevzame upravnik. V katerih primerih je obvezen? V katerih zgradbah je obvezen rezervni sklad? O tem in še o drugih pravilih upravljanja večstanovanjskih zgradb se bomo v svetovalnem servisu v sredo pogovarjali z Anito Hočevar Frantar, vodjo sektorja za stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor.
Ko pogledamo na družbena omrežja ali na aplikacije za zmenke, se zdi, da je svet poln dobro situiranih častnikov in zdravnic ki delajo na kriznih območjih in iščejo partnerje. Žal so mnoge osamljene ženske in moški srednjih let, ki so se zapletli z virtualnimi osebami na osnovi zgolj šarmantne fotografije in lepih besed, na koncu ostale brez denarja, oseba pa je izpuhtela v medmrežje. Kako prepoznati spletno ljubezensko prevaro, kako se zaščititi, pa tudi o drugih spletnih prevarah bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu z Marušo Maligoj iz Si-Certa.
Februar in marec prineseta kar nekaj praznikov, ki se jih veselijo zlasti cvetličarji. In seveda ljubitelji oz. predvsem ljubiteljice cvetja, saj se ob valentinovem, dnevu žena in materinskem dnevu običajno poveča tudi število cvetja na njihovih mizah in okenskih policah. Kako poskrbeti, da bo rezano cvetje čim dlje ostalo sveže in kako pospešiti cvetenje ali ustaviti propadanje lončnic? O oskrbi rezanega cvetja in sobnih rastlin bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu govorila dr. Sabina Šegula iz Floweracademy. Vprašanja zanjo pošljite na prvi@rtvslo.si ali zapišite v spletni obrazec na prvi.rtvslo.si
V petek in soboto bodo po Sloveniji potekali informativni dnevi, znova na daljavo, prihodnji teden pa se že odpirajo roki za oddajo vloge za vpis na srednje, višje šole in na fakulteto. A kako naj šolarji pridejo do pravih podatkov o želeni šoli, saj bodo informativni dnevi potekali na daljavo? Kako bodo potekali vpisi, katerih datumov mladi ne smejo zamuditi, kakšni so pogoji za dijake z različnimi odločbami? In predvsem, na podlagi česa naj se mladi odločijo, kje bodo nadaljevali svoje šolanje? Z nami bo dr. Sabina Žnidaršič iz Visokošolske prijavno informacijske službe Univerze v Ljubljani …
Kis, soda bikarbona, limonin sok – to so vsem dostopne sestavine naravnih čistil, ki jih lahko pripravite doma. Taka čistila so nestrupena, prijazna do nas in okolja, hkrati pa ob pravilni uporabi tudi zelo učinkovita. Kako sami naredite čistila za pečico, kabino za tuš, preprogo, koliko časa naj delujejo, kje jih raje ne uporabljajte? V četrtkovem Svetovalnem servisu bo z nami Tanja Sluga iz Hiše nature, vprašanja zanjo sprejemamo na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si, na spletni strani prvi@rtvslo.si ali med oddajo na telefonu 01 475 22 22.
Akne niso le kozmetična težava, ampak so bolezen kože. Z njimi se sreča skoraj vsak mladostnik, pa tudi v odrasli dobi niso redke. Dermatološko zdravljenje je danes zelo učinkovito in lahko odpravi prenekatero stisko posameznika. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Borut Žgavec, dr. med. specialist dermatovenerolog. Pokličite ali nam pišite.
Si predstavljate, da bi namesto recepta za zdravilo, dobili recept za vadbo? Ali telesna vadba lahko prepreči ali celo zdravi obolenja? Gostja je dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
Število bolnikov z rakom se iz leta v leto veča predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva: v Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti. Ob svetovnem dnevu boja proti raku bomo Svetovalni servis namenili onkološkemu genetskemu svetovanju, ki lahko pomaga pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka. Kateri raki so lahko dedno pogojeni, kdo je primeren kandidat za genetsko testiranje, kako sam postopek poteka, kakšni so ukrepi po pridobljenih rezultatih? Naša gostja bo doc. dr. Mateja Krajc, vodja Ambulante za onkološko genetsko svetovanje na Onkološkem inštitutu.
Mastni, suhi, redki, lomljivi ali polni prhljaja. Vse to so pogoste težave z lasmi. Kakšen naj bo postopek umivanja las, kako je z uporabo preparatov za oblikovanje pričeske? Kako je z barvanjem las – po čem se barve na policah trgovin razlikujejo od tistih v salonih? Gostja: učiteljica frizerstva Romana Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani.
Vitamini so pomembni za normalno delovanje telesa, za uravnavanje presnove in za rast, razmnoževanje in delovanje tkiv in organov. Človeško telo ne more tvoriti vitaminov ali pa jih tvori v nezadostni količini. Kateri pa so najpomembnejši za naše zdravje, katere in koliko jih je dobro dodajati? V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog z UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
S februarjem Italija sprošča pogoje za vstop v državo, Danska odpravlja skoraj vse omejitvene ukrepe, sprošča jih tudi Anglija. A prehajanje državnih meja še zdaleč ni tako preprosto, kot je morda bilo pred pandemijo. V torkovem Svetovalnem servisu gostimo Andreja Štera, vodjo konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki bo odgovarjal na vprašanja o aktualnih potovalnih infomacijah.
Medicinski pripomočki so potrebni pri zdravljenju, medicinski rehabilitaciji in zdravstveni negi. Kakšne pravice do medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovane osebe ob določenih zdravstvenih stanjih? Kakšni so ti pripomočki, kdo jih lahko predpiše in kakšna so merila za pridobitev? Gost ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo vodja oddelka za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Drago Perkič. Vprašanje zapišite v obrazec na spletni strani Prvega, pošljite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Evropska unija je že s splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) pokazala, da želi varovati človekove pravice in svoboščine tudi v digitalnem prostoru. Z aktoma o digitalnih storitvah in trgih pripravlja nove omejitve za spletne gigante in spreminja pravila podatkovne ekonomije na spletu. Kako omejuje ciljano oglaševanje, tehnike zavajanja in usmerjanja, algoritmično profiliranje in širjenje dezinformacij na spletu in kaj to pomeni za uporabnike in uporabnice? Na vprašanja odgovarja raziskovalec dr. Matija Damjan s Pravne fakultete Univeze v Ljubljani.
Osnovna preiskava v medicini je hemogram oziroma krvna slika. Oznake, vrednosti, mejne vrednosti … Ob vseh izrazih in številkah je velikokrat potrebna dodatna interpretacija osebnega zdravnika. Kaj pomeni zmanjšano nastajanje eritrocitov ali povečano število levkocitov in trombocitov? Gostja: Mojca Dreisinger, dr. med., iz Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Čeprav sredi zime zelenjavni vrt počiva, pa se tudi v tem času veliko dogaja v rastlinjakih. Kako jih najbolj učinkovito ogrevati, kdaj in zakaj jih je treba prezračevati? Kako poskrbeti za vrtnine v njih in katere težave se lahko pojavijo? O zimskem vrtnarjenju v rastlinjakih, pa tudi o pripravi sadik in prvih setvah za novo vrtnarsko sezono bomo v sredinem Svetovalnem servisu govorili z agronomom Vanesom Husićem.
Gore so letos pozimi vzele veliko življenj, zimske razmere pa bodo trajale še vsaj nekaj mesecev. Obiskovalcev gora je vedno več, znanje, ki ga prinesejo s seboj, pa je žal nezadostno ali pomanjkljivo. Kaj narediti za večjo varnost, na koga se obrniti po pomoč in kaj sodi med zimsko opremo? V Svetovalnem servisu na vaša vprašanja odgovarja gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS, Matjaž Šerkezi. Pokličite nas na telefonsko številko 01/475 22 22 ali nam pišite prek obrazca na naši spletni strani ali po elektronski pošti na naslov prvi@rtvslo.si.
Pred začetkom koledarskega ali poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavca. Pojasnili bomo enakomerno in neenakomerno razporejen delovni čas ter pravila o nadurnem delu, odmorih in počitkih, letnem dopustu, nočnem delu, dežurstvu in pripravljenosti za delo. Gostja je odvetnica Tina Šnajder Paunović.
Novi avtomobili premorejo več in več asistenčnih sistemov, s katerimi je ob pravilni uporabi vožnja lahko varnejša. Pa jih znamo uporabljati? So tudi za vas kratice BSM, TSR, AEB španska vas? Znate uporabljati sistem lane assist? Veste, na katerih cestah ga je smiselno uporabljati in na katerih vas ovira pri vožnji? O uporabi asistenčnih sistemov, izmed katerih so mnogi že del osnovne opreme novejših avtomobilov, se bomo v petkovem Svetovalnem servisu pogovarjali z Igorjem Matkom, neodvisnim svetovalcem pri nakupu in uporabi avtomobila, iz MTL Garage.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Nevrodegenerativno bolezen multiplo sklerozo, ki je ni mogoče pozdraviti in za katero trpi približno 2,8 milijona ljudi na svetu, zelo verjetno povzroča okužba z virusom Epstein-Barr, so ugotovili znanstveniki z ameriške univerze Harvard. O tem, kako bo ta ugotovitev vplivala na potek nadaljnjega zdravljenja in kako je s to boleznijo v obdobju pandemije, bomo govorili v sredinem svetovalnem servisu. Na vprašanja odgovarja Gregor Brecl Jakob, doktor medicine z nevrološke klinike v Ljubljani.
Neveljaven email naslov