Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ali se obeta zdravilo za astmo?

10.11.2016


Nove ugotovitve o tej pogosti pljučni bolezni.

O astmi že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi v tokratni oddaji Ultrazvok pojasnjujeta asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London.

Po besedah pediatrinje Marine Praprotnik je za astmo značilno vnetje dihalnih poti. Piskajoče in težko dihanje, tiščanje v prsih ter kašelj so najbolj značilni znaki, ki kažejo na težave v pljučih. Kdaj lahko zdravniki postavijo diagnozo: astma?

Kaj se skriva pod dežnikom diagnoze astma?

“Leta 2006 je bil v reviji Lancet objavljen članek, v katerem je urednik pozval k opustitvi têrmina astma,” pripoveduje prof. dr. Adnan Čustović, ki je sodeloval na nedavnem simpoziju Klinike Golnik. “To je bilo pred desetimi leti! Stavim, da bomo še pred koncem letošnjega leta znova priča podobnim pozivom. Opustitev poimenovanja je seveda zelo enostavna. Preden pa odpravimo izraz astma, ki ga ljudje poznajo in dobro razumejo, moramo najprej ugotoviti, katere bolezni se skrivajo za njim.” Profesor opozarja, da astma najverjetneje ni ena sama bolezen. Pravi, da se pod dežnikom diagnoze astma v resnici skriva več obolenj, ki se lahko med seboj zelo razlikujejo. “Zelo verjetno je, da imajo vse te bolezni povsem različne vzroke in patofiziološke mehanizme. Če dobro razmislimo; zamisel, da bi imeli terapijo za astmo, ki bi ustrezala prav vsem pacientom, je že v svojem temelju pomanjkljiva. Zato tudi ne preseneča, da se velik delež pacientov z astmo slabo odziva na zdravljenje s trenutno dostopnimi zdravili.”

Vendar za astmo ne bo enega samega zdravila, ampak jih bo obstajalo več za vse njene različne oblike. In tudi ne bo ene same poti, s katero bi preprečili izbruh bolezni. Na voljo bo več različnih možnosti, s katerimi bomo preprečili razvoj astme v različnih skupinah bolnikov. Nekatere metode, ki bodo pomagale enim, bodo namreč škodile drugim. Tega se zavedamo že stoletja, vendar se pretvarjamo, da ne vidimo problema. Gre za kompleksno vprašanje, ki se ga moramo lotiti v vsej njegovi zapletenosti, da bi lahko spremenili pogled medicine na astmo. – Adnan Čustović

Kaj pa tvoja babica?

V sodelovanju z znanstveniki iz Danske in nekaterih drugih evropskih držav ter s kolegi iz Združenih držav Amerike je raziskovalna skupina dr. Čustovića, ki deluje na Imperial Colleg-u v Londonu, že na sledi genu, ki je povezan z eno od oblik astme. “Uporabljamo zelo podobno metodologijo kot pri sledenju po spletu, oglaševanju in ekonomiji, s katero urejamo velike količine podatkov. Mi jo uporabljamo za razumevanje zdravljenja in upamo, da bomo našli vzorce, s katerimi bi odkrili pomembne razlike med posameznimi tipi astme. Šele ko jih bomo razvozlali, se bomo lahko lotili zahtevnejših genetskih študij.” Cilj raziskav je odkriti zdravilo, ki bi astmo pozdravilo ali preprečilo. Trenutno dostopna terapija je namreč v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov astme.

Asist. mag. Marina Praprotnik opozarja na izsledke novejših raziskav, ki kažejo prav na velik vpliv kajenja na razvoj astme. Študije na živalih so že pokazale, da izpostavljenost podganjih samic nikotinu, usodno vpliva na razvoj pljuč in astme pri mladičih. Še bolj pa so raziskovalce presenetili podatki, ki so razkrili, da astma ni bila pogostejša le v prvi, pač pa tudi v drugi generaciji podganjih potomcev.

Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni. Strokovnjaki preučujejo genetske in okoljske dejavnike, ki povzročijo njen izbruh, hkrati pa tudi razvijajo zdravila, ki bodo v prihodnje omogočila tako imenovano personalizirano oziroma individualno terapijo, ki bo prilagojena vsakemu posameznemu pacientu posebej.


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Ali se obeta zdravilo za astmo?

10.11.2016


Nove ugotovitve o tej pogosti pljučni bolezni.

O astmi že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi v tokratni oddaji Ultrazvok pojasnjujeta asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London.

Po besedah pediatrinje Marine Praprotnik je za astmo značilno vnetje dihalnih poti. Piskajoče in težko dihanje, tiščanje v prsih ter kašelj so najbolj značilni znaki, ki kažejo na težave v pljučih. Kdaj lahko zdravniki postavijo diagnozo: astma?

Kaj se skriva pod dežnikom diagnoze astma?

“Leta 2006 je bil v reviji Lancet objavljen članek, v katerem je urednik pozval k opustitvi têrmina astma,” pripoveduje prof. dr. Adnan Čustović, ki je sodeloval na nedavnem simpoziju Klinike Golnik. “To je bilo pred desetimi leti! Stavim, da bomo še pred koncem letošnjega leta znova priča podobnim pozivom. Opustitev poimenovanja je seveda zelo enostavna. Preden pa odpravimo izraz astma, ki ga ljudje poznajo in dobro razumejo, moramo najprej ugotoviti, katere bolezni se skrivajo za njim.” Profesor opozarja, da astma najverjetneje ni ena sama bolezen. Pravi, da se pod dežnikom diagnoze astma v resnici skriva več obolenj, ki se lahko med seboj zelo razlikujejo. “Zelo verjetno je, da imajo vse te bolezni povsem različne vzroke in patofiziološke mehanizme. Če dobro razmislimo; zamisel, da bi imeli terapijo za astmo, ki bi ustrezala prav vsem pacientom, je že v svojem temelju pomanjkljiva. Zato tudi ne preseneča, da se velik delež pacientov z astmo slabo odziva na zdravljenje s trenutno dostopnimi zdravili.”

Vendar za astmo ne bo enega samega zdravila, ampak jih bo obstajalo več za vse njene različne oblike. In tudi ne bo ene same poti, s katero bi preprečili izbruh bolezni. Na voljo bo več različnih možnosti, s katerimi bomo preprečili razvoj astme v različnih skupinah bolnikov. Nekatere metode, ki bodo pomagale enim, bodo namreč škodile drugim. Tega se zavedamo že stoletja, vendar se pretvarjamo, da ne vidimo problema. Gre za kompleksno vprašanje, ki se ga moramo lotiti v vsej njegovi zapletenosti, da bi lahko spremenili pogled medicine na astmo. – Adnan Čustović

Kaj pa tvoja babica?

V sodelovanju z znanstveniki iz Danske in nekaterih drugih evropskih držav ter s kolegi iz Združenih držav Amerike je raziskovalna skupina dr. Čustovića, ki deluje na Imperial Colleg-u v Londonu, že na sledi genu, ki je povezan z eno od oblik astme. “Uporabljamo zelo podobno metodologijo kot pri sledenju po spletu, oglaševanju in ekonomiji, s katero urejamo velike količine podatkov. Mi jo uporabljamo za razumevanje zdravljenja in upamo, da bomo našli vzorce, s katerimi bi odkrili pomembne razlike med posameznimi tipi astme. Šele ko jih bomo razvozlali, se bomo lahko lotili zahtevnejših genetskih študij.” Cilj raziskav je odkriti zdravilo, ki bi astmo pozdravilo ali preprečilo. Trenutno dostopna terapija je namreč v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov astme.

Asist. mag. Marina Praprotnik opozarja na izsledke novejših raziskav, ki kažejo prav na velik vpliv kajenja na razvoj astme. Študije na živalih so že pokazale, da izpostavljenost podganjih samic nikotinu, usodno vpliva na razvoj pljuč in astme pri mladičih. Še bolj pa so raziskovalce presenetili podatki, ki so razkrili, da astma ni bila pogostejša le v prvi, pač pa tudi v drugi generaciji podganjih potomcev.

Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni. Strokovnjaki preučujejo genetske in okoljske dejavnike, ki povzročijo njen izbruh, hkrati pa tudi razvijajo zdravila, ki bodo v prihodnje omogočila tako imenovano personalizirano oziroma individualno terapijo, ki bo prilagojena vsakemu posameznemu pacientu posebej.


13.11.2024

Nevrolog: Pri večini glavobolov s slikanjem glave ne odkrijemo ničesar

Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje


06.11.2024

Težave dolgega covida so lahko posledica množice mikroinfarktov

Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov


30.10.2024

Dr. Rijavec: Trideset odstotkov najtežjih alergij na strup čebele ali ose ima genetsko ozadje

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije


23.10.2024

Dr. Michalek: Kronično bolečino v medenici zdravimo s stimulacijo živca

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.


16.10.2024

Bakterija, ki povzroča gastritis, razjedo na želodcu ali dvanajstniku, raka

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti


09.10.2024

Čustvena lakota nas popade, ko smo ranljivi in šibki

Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?


02.10.2024

Osebna izkušnja: Življenje s stomo

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi


25.09.2024

HPV se prenaša hitro, okužba je trdovratna, zdravila ni

Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu


13.09.2024

Zobozdravniki namesto svedrov vedno bolj pogosto uporabljajo laser

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc


28.08.2024

Covid: Vsak tretji okuženi ponovno toži o poslabšanju voha in okusa

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi


20.08.2024

Več kot 90 odstotkov aken lahko uspešno pozdravimo

O negi in zdravljenju aknaste kože


14.08.2024

Kako okrepiti psihično čvrstost

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi


06.08.2024

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.


12.07.2024

Zdravilo, ki topi kilograme

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?


11.07.2024

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin


12.07.2024

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


Stran 1 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov