Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študije ne potrjujejo povezave z uporabo mobilnih telefonov
Ali je uporaba mobilnih telefonov povezana z večjo pojavnostjo glioblastoma? Študije kažejo, da ne, pravi onkolog Uroš Smrdel (OI). Pritrdi mu tudi mlada raziskovalka Barbara Breznik (NIB). In kaj je glioblastom? To je najpogostejši možganski tumor, za katerim v Sloveniji letno zboli približno 70 ljudi. Zdravniki in raziskovalci si o glioblastomu zastavljajo številna vprašanja, saj predvidevajo, da jih bodo odgovori pripeljali do novih, bolj uspešnih poti zdravljenja.
Kaj pa povzroči glioblastom? Dr. Smrdel je v svojem doktorskem delu zapisal, da je hipotez več, potrjena pa je le tista o vplivu ionizirajočega sevanja. Mobilni telefoni oddajajo elektromagnetno sevanje.
Raziskovalci po vsem svetu pospešeno preučujejo glioblastom in druge možganske tumorje. Le boljše poznavanje procesov v rakavem tkivu lahko namreč odpre poti novim postopkom zdravljenja, ki bodo bolnikom podaljšali življenje. Do preboja na področju zdravljenja pa bi lahko prišlo z razvojem specifičnih tarčnih zdravil.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Študije ne potrjujejo povezave z uporabo mobilnih telefonov
Ali je uporaba mobilnih telefonov povezana z večjo pojavnostjo glioblastoma? Študije kažejo, da ne, pravi onkolog Uroš Smrdel (OI). Pritrdi mu tudi mlada raziskovalka Barbara Breznik (NIB). In kaj je glioblastom? To je najpogostejši možganski tumor, za katerim v Sloveniji letno zboli približno 70 ljudi. Zdravniki in raziskovalci si o glioblastomu zastavljajo številna vprašanja, saj predvidevajo, da jih bodo odgovori pripeljali do novih, bolj uspešnih poti zdravljenja.
Kaj pa povzroči glioblastom? Dr. Smrdel je v svojem doktorskem delu zapisal, da je hipotez več, potrjena pa je le tista o vplivu ionizirajočega sevanja. Mobilni telefoni oddajajo elektromagnetno sevanje.
Raziskovalci po vsem svetu pospešeno preučujejo glioblastom in druge možganske tumorje. Le boljše poznavanje procesov v rakavem tkivu lahko namreč odpre poti novim postopkom zdravljenja, ki bodo bolnikom podaljšali življenje. Do preboja na področju zdravljenja pa bi lahko prišlo z razvojem specifičnih tarčnih zdravil.
Hitrost, s katero se širi virus Zika, je alarmantna. Še bolj pa je zaskrbljujoče, da naj bi okužba povzročala rojstvo dojenčkov, ki se rodijo z neobičajno majhnimi glavami. Povezava znanstveno še ni potrjena, vendar pa je sum, da Zika povzroča prirojene deformacije in nevrološke motnje novorojenčkov, velik. Več in podrobneje o tem bodo v oddaji Ultrazvok povedali domači in tuji strokovnjaki. Odgovorili bodo tudi na druga pogosta vprašanja o virusu Zika. Kako nevaren je za otroke in ženske? Ali se prenaša iz človeka na človeka? Kakšna je verjetnost, da bi se komarji, ki širijo okužbo, pojavili tudi pri nas? Zakaj je prišlo do tako velikega izbruha bolezni? Za okužbo z virusom Zika za zdaj ne poznamo ne zdravila in tudi ne cepiva. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: IAEA Imagebank/ Flickr, cc
Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti dragocene krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah. Brez pripravkov in zdravil iz krvi krvodajalk in krvodajalcev si kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine ne moremo predstavljati. V Sloveniji zberemo približno 42.000 litrov krvi na leto. Kako dragocena je, potrjujejo prizadevanja strokovnjakov, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Nekatere novosti s področja transfuzijske medicine bo v oddaji Ultrazvok predstavil zdravnik Primož Poženel z Zavoda za transfuzijsko medicino. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dave Herholz/ Flickr, cc
Ali vas je že kdaj prešinila misel, da življenje teče mimo vas? Gledamo, ne da bi zares videli, poslušamo, a ne slišimo. Delujemo kot roboti. Morda nam lahko pomaga čuječnost. To je lastnost; zmožnost, da se svojega lastnega doživljanja in tudi dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Ta odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje pa imajo na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke. Podrobneje o čuječnosti in tudi o tem, kako se je lahko priučimo, se je Iztok Konc za oddajo Ultrazvok pogovarjal s psihologinjo mag. Majo Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: MitchellJoyce/ Flickr, cc
Raziskovalci spolnega vedenja so postali pozorni na fenomen, ki je še posebej pogost med mladimi moškimi v večjih mestih. Le ti za lažje navezovanje stikov, večjo sproščenost in za doseganje intenzivnejšega užitka posežejo po substancah, kot so speed, mefedron, GHB in druge sintetične droge. Te povečajo občutek ljubezni, sreče, empatije in povezanosti. Vendar pa moramo opozoriti tudi na temno plat; tovrstne substance nam namreč prej ali slej izstavijo račun. O »chemsexu«, kot trend poimenujejo strokovnjaki, bo spregovorila zdravnica in psihoterapevtka Mina Paš iz Združenja DrogArt. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anton Bogomolov
Na rast in razvoj otroka v najzgodnejšem obdobju pomembno vpliva prehrana, so zapisali strokovnjaki, ki so sodelovali pri raziskavi s pomenljivim naslovom »Moje-mleko.si«. Materino mleko je za vsakega zdravega dojenčka najboljša hrana, njegova sestava in kakovost pa sta povezani s prehrano matere med nosečnostjo in po njej. Dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike se je ob tem vprašal, kako se pri nas nosečnice in doječe matere držijo prehranskih priporočil, česa zaužijejo preveč in katerih hranil je v njihovi prehrani premalo. Njegovim ugotovitvam prisluhnite v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Susan/ Flickr, cc
Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sj?grenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze: sjögrenov sindrom. Podrobneje o bolezni, ki najpogosteje prizadene ženske po 40. letu starosti, in o izjemnem dosežku naše raziskovalke v oddaji Ultrazvok. Pripravil jo je Iztok Kônc. Foto: Stu/ Flickr, cc
Deklica Erin je letošnja najmanjša in najlažja novorojenčica, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice. Rodila se je kar 17 tednov prezgodaj in ob rojstvu tehtala 370 g in merila 24 cm in pol. Prezgodaj rojenih otrok je v Sloveniji vsako leto približno 1400. Kako je pri nas poskrbljeno za nedonošenčke in če prezgodnje rojstvo vpliva na njihov telesni in duševni razvoj, nas je zanimalo v oddaji Ultrazvok. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani smo obiskali raziskovalko dr. Tatjano Robič, v ljubljanski porodnišnici pa smo se srečali z dr. Lilijano Kornhauser Cerar. Novice so vzpodbudne, zato prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: JoshuaSmith/ Flickr, cc
Letos so v ljubljanskem Kliničnem centru operirali že trinajstega pacienta, ki so mu sočasno presadili trebušno slinavko in ledvico. Zahtevno dvojno transplantacijo so prvič opravili že leta 2009. Izsledki izkušenj in študij potrjujejo, da je hkratna presaditev trebušne slinavke in ledvice učinkovita metoda zdravljenja za skrbno izbrane bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2. Poseg izboljša kakovost življenja bolnikov in podaljša njihovo življenje. O zahtevni operaciji se je na Oddelku za nefrologijo UKC Ljubljana z nefrologom prof. dr. Damjanom Kovačem in kirurgom doc. dr. Alešem Tomažičem pogovarjal Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Djneight/ Flickr, cc
Ali tudi vi zjutraj zaradi bolečin v ramenih in vratu težko vstanete iz postelje? Ali potrebujete pomoč pri oblačenju? Ali ste starejši od petdeset let? Pomagal vam bo obisk in pregled pri specialistu revmatologu. Prof. dr. Matija Tomšič pravi, da so bolniki z revmatično polimialgijo gotovo med najbolj hvaležnimi pacienti. Z zdravili, ki jim jih predpiše, namreč njihove težave hitro in učinkovito umiri; in pri večini bolnikov se življenje lahko vrne na stare tirnice. Podrobneje o revmatični polimialgiji, boleči vendar obvladljivi bolezni, v tokratni oddaji Ultrazvok. K poslušanju vas vabita dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: NicolePierce/ Flickr, cc
Še posebej ogroža starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in majhne otroke. Zaradi nje morajo pri nas na zdravljenje v bolnišnico letno sprejeti kar okoli 6.000 ljudi. V tokratni oddaji Ultrazvok bomo govorili o pnevmokokni pljučnici. Čeprav jo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki in se proti njej zaščitimo s cepljenjem, pa zdravniki opozarjajo, da je še vedno življenjsko nevarna in se lahko konča tudi s smrtjo bolnika. Na vprašanja o pnevmokokni pljučnici bo odgovarjal prof. dr. Matjaž Jereb s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: RotchThomasMorgan/ WikimediaCommons
Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo? Vprašanji, ki nas v letu 2015, ko obeležujemo 30 let od prvih zabeleženih primerov HIV/ aidsa pri nas in ko so nam na voljo najboljša zdravila, še vedno vznemirjata. O stigmi, s katero smo obremenili osebe, ki živijo s HIVom, bodo v oddaji Ultrazvok spregovorili mag. Janja Križman Miklavčič, asist. Evita Leskovšek in prof. dr. Janez Tomažič. Oddajo pripravlja Iztok Konc. Foto: Ttfnrob/ Flickr, cc
V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset. Manj testov kot pri nas naredijo le še v Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in v Grčiji. Na vprašanje, zakaj je edino pametno, da se ob sumu na okužbo z virusom HIV odločimo za testiranje, bo v oddaji Ultrazvok odgovoril prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pojasnil bo pomen zgodnjega začetka zdravljenja, spregovoril o prednostih in slabostih sodobnih protivirusnih zdravil ter opozoril na stigmo, s katero smo obremenili ljudi, ki živijo s HIVom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Logotip kampanje.
Statistika ni ohrabrujoča – v Sloveniji zaradi raka prostate vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh. Skrb vzbuja tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto vztrajno narašča. Kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova hormonska zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni. Podrobneje v oddaji Ultrazvok dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani, Sandi Poteko iz Splošne bolnišnice Celje in Borut Gubina iz UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem. Zdrava prostata je majhna in čvrsta (levo), rakasto spremenjena pa povečana (desno). Foto: DayDonaldson/ Flickr, cc
Ko se žensko telo pripravlja na porod, se v drugi polovici nosečnosti začne spreminjati tudi medenica. Pod vplivom hormona progesterona se zmehča in odebeli vezivna ploščica med sramnima kostema. To je povsem fiziološki proces; kadar pa se preveč zmehča in razmakne, nastopijo hude bolečine, težave pri hoji, uhajanje urina. Zakaj je tej poškodbi medenice, ki ji zdravniki rečejo simfizioliza, treba nameniti ustrezno pozornost, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil ginekolog in porodničar dr. Leon Meglič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: University of Liverpool/ Flickr, cc
Štiristo tisoč evrov je vrednost nove gama kamere za slikanje srca, s katero so na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana zamenjali staro, ki je bila v uporabi že 23 let. Prve izkušnje zdravstvenega osebja in bolnikov so pozitivne, saj nova kamera omogoča večjo kakovost posnetkov, manjšo izpostavljenost sevanju in tudi krajši čas slikanja. Dobljeni podatki bodo zdravnikom še natančneje povedali, kakšen je pretok krvi skozi koronarne arterije in srčno mišico. To je pomembno pri diagnosticiranju in zdravljenju koronarne bolezni, ki jo uvrščamo med najpogostejša srčna obolenja sodobnega časa. Več o novi kameri pa v oddaji Ultrazvok v pogovoru z doc. dr. Barbaro Gužič Salobir. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Uspehi kažejo, da ni znanstvenega problema, ki ga prof. ddr. Boris Turk z Instituta Jožef Stefan in njegovi sodelavci ne bi znali rešiti. Razvijajo nove strategije za diagnosticiranje in zdravljenje rakavih obolenj. Njihove raziskave posegajo na nivo celice; v središču proučevanja so celični organeli, imenovani lizosomi, in encim katepsin B. Sistem je uspešno prestal testiranje na miškah, o svojih ugotovitvah pa so že poročali v strokovnih revijah in na mednarodnih konferencah. Nas pa bo prof. ddr. Boris Turk z njimi seznanil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Turk Boris in sodelavci: Selective Targeting of Tumor and Stromal Cells By a Nanocarrier System Displaying Lipidated Cathepsin B Inhibitor. Angewandte Chemie. 2014 - 53/ 38
Anketa med udeleženkami šole za starše na Gorenjskem je razkrila, da je kar tretjina žensk med nosečnostjo najmanj enkrat zaužila alkoholno pijačo. S tem podatkom Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na problematiko uživanja alkohola med nosečnostjo. Več o tem pa psihiatrinja mag. Mercedes Lôvrečič v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Susan/ Flickr, cc
Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema, ki najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Vzroka in zdravila zanjo še vedno ne poznamo. Potekajo pa študije, za katere strokovnjaki predvidevajo, da bodo dale odgovore na številna za zdaj še neodgovorjena vprašanja. Izsledke nekaterih bo predstavila asist. mag. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Obetavni pa so tudi eksperimentalni modeli, ki jih s sodelavci na beograjski univerzi razvija dr. Djordje Miljković. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: University of Michigan/ Flickr, cc
Prof. dr. Andrej Šali s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. S tem dr. Šali odpira pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu pa je imunolog. Preverja možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ. To bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini. Oba vrhunska strokovnjaka sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference v Portorožu, ki jo je za oddajo Ultrazvok spremljal Iztok Konc. Foto: UCI UC IRVINE/ Flickr, cc
Hudi dogodki, zlorabe in travme pogosto zaznamujejo človeka za celo življenje. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pustita v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vedno znova vračajo v spomin in prizadetemu ne dajo miru. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo ga nočne more. Posttravmatska stresna motnja se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke. Več v oddaji Ultrazvok s psihologom in psihoterapevtom prof. dr. Robertom Mastenom. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anita/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov