Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Kar je v Kölnu spolni napad, je v domačem bifeju folklora
Poglejmo, kako smo novico o napadih prebežnikov in migrantov na ženske v Kölnu komentirali slovenski moški … Najprej smo razburjeni odšli v gostilno, spili pet špricarjev, med čakanjem na šestega pa ob strastni debati o somraku Evrope natakarico zgrabili za rit.
Nepodučen in naiven posameznik težko uvidi, v čem je razlika … V čem se Afričan ali Azijec, ki v skupini pred železniško postajo napade neznano žensko, razlikuje od zakonskega partnerja, ki napade žensko v zavetju doma?
Ker statistika je prav toliko jasna, kot je grozljiva! Poročilo, narejeno po anketi, ki je zajela 42 tisoč žensk iz 28 držav Evropske unije, je jasno: ena od desetih žensk je že do petnajstega leta izkusila katero izmed oblik spolnega nasilja, v isti starostni skupini je bila ena izmed dvajsetih posiljena. V poznejših starostnih skupinah je ena izmed petih žensk izkusila spolno ali telesno nasilje sedanjega ali prejšnjih partnerjev in kar je še najbolj značilno – le 13 odstotkov žensk takšno nasilje prijavi.
Globalno gledano, je za ženske med 15 in 44 letom bolj verjetno, da bodo postale žrtev domačega nasilja ali posilstva, kot pa, da dobijo raka, postanejo žrtev prometne nesreče ali pa žrtev vojne! Nasilje nad ženskami je natančno opredeljeno in sega od spolnih napadov do plemenskih nenavadnosti, pa dogovorjenih porok, obrezovanja, vse do umorov, povezanih z nasiljem v družini. V devetdesetih odstotkih so, tudi v Sloveniji, žrtve teh umorov ženske.
Podatki so jasni in v okviru raznih prosvetljenskih akcij tudi objavljeni, tako da lahko v zvezi z napadi v Kölnu evropski moški ponosno vzkliknemo: »Ne potrebujemo prebežnikov, da so nasilni nad ženskami, ker to odlično opravimo sami!«
Povedano drugače; evropska družba, evropski moški, nimamo nobene moralne pravice, da se zgražamo nad dejanji priseljeniških barbarov. Kar so oni naredili javno, se v Evropi množično počne, le da z nekaj več buržoazne diskrecíje.
Tako ni jasno, čemu takšno strašno razburjenje ob nasilju nad ženskami v družbi, ki je nasilje nad ženskami razvila do popolnosti. Ne nazadnje se tudi neenakost žensk tako skozi karierno kot širšo družbeno prizmo zdi vsaj tako boleča, kot je stegovanje po ženski dojki.
Menimo, da je največje razburjenje ob kölnskih napadih povzročilo dejstvo, da so se zgodili na javnem mestu, da so jih opravili tujci in da so ženske napade prijavile. Kot dokazuje statistika, se zdijo napadi intimnega partnerja za štirimi stenami in brez kazenske prijave veliko bolj družbeno sprejemljivi!
Zdaj pa še nekaj o potencialno novi teroristični praksi; evropske policije, ki se zdijo s tem capljanjem za dogodki podobne Cefizeljski varnostni dogmi, so ugotovile, da so bili napadi najverjetneje dogovorjeni. Kje drugje kot na socialnih omrežjih. Kar se zdi za ekstremni islam velik korak nazaj. V zlatih časih so šivali samomorilske jopiče in se urili v razstavljanju kalašnikovk, zdaj pa se na konspirativnih sestankih dogovarjajo o tem, kako se s pogledom, gesto ali dejanjem spolno napade Nemko!
“Če nismo pokorili Evrope z razstrelivom, jo bomo z erekcijo,” je najnovejša paradigma strategov ekstremnega islama.
Dajte no! Vzrok napadov je najverjetneje prozaičen in korenini v temeljih islama. Muslimani naj ne bi pili alkohola! Svetovni pijančki se sicer s tem ne strinjajo in celo citirajo Koran, ki opisuje določeno toleranco do alkohola, a dejstvo, da ga goreči muslimani »ne nesejo«, kar drži. In zdaj ti pridejo množice mladeničev na največjo zabavo, ki se 31. decembra odvija po vsej Evropi. Rešeni spon, ne samo vojne, temveč tudi diktata verskih blaznežev. In pivo, ki je v njihovi domovini nevarnejše od meča, je moč kupiti na vsakem koraku. Jasno, da so se ga “vlili”, kot se reče. Kot se ga je na silvestra vlila polovica Evrope. Pijan moški pa v vseh kulturah, to je človeštvu skupno, najraje pomisli na koitus … In namesto zategnjenih nosilk burk so se pred pohotnimi prosilci za azil sprehodile konfekcijsko liberalne Nemke. Samo seči je bilo treba po njih!
Kot dokaz, da so se začeli s prihodom beguncev v Evropi pojavljati predindustrijski vzorci, se zdaj po nemških mestih organizirajo nemški moški. In pretepajo prebežnike. Imenujte jih kakorkoli, a dejstvo je, da jih je razbesnelo nadlegovanje nemških žensk. Njihovih žensk. Njihove lastnine. Najprej zaščitimo svoj ogenj, nato svojo čredo in nazadnje še svoje ženske.
Merklova se prvič zdi zmedena. Spada pač med tiste srečnice, ki se jim spolnega napada ni treba bati.
751 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Kar je v Kölnu spolni napad, je v domačem bifeju folklora
Poglejmo, kako smo novico o napadih prebežnikov in migrantov na ženske v Kölnu komentirali slovenski moški … Najprej smo razburjeni odšli v gostilno, spili pet špricarjev, med čakanjem na šestega pa ob strastni debati o somraku Evrope natakarico zgrabili za rit.
Nepodučen in naiven posameznik težko uvidi, v čem je razlika … V čem se Afričan ali Azijec, ki v skupini pred železniško postajo napade neznano žensko, razlikuje od zakonskega partnerja, ki napade žensko v zavetju doma?
Ker statistika je prav toliko jasna, kot je grozljiva! Poročilo, narejeno po anketi, ki je zajela 42 tisoč žensk iz 28 držav Evropske unije, je jasno: ena od desetih žensk je že do petnajstega leta izkusila katero izmed oblik spolnega nasilja, v isti starostni skupini je bila ena izmed dvajsetih posiljena. V poznejših starostnih skupinah je ena izmed petih žensk izkusila spolno ali telesno nasilje sedanjega ali prejšnjih partnerjev in kar je še najbolj značilno – le 13 odstotkov žensk takšno nasilje prijavi.
Globalno gledano, je za ženske med 15 in 44 letom bolj verjetno, da bodo postale žrtev domačega nasilja ali posilstva, kot pa, da dobijo raka, postanejo žrtev prometne nesreče ali pa žrtev vojne! Nasilje nad ženskami je natančno opredeljeno in sega od spolnih napadov do plemenskih nenavadnosti, pa dogovorjenih porok, obrezovanja, vse do umorov, povezanih z nasiljem v družini. V devetdesetih odstotkih so, tudi v Sloveniji, žrtve teh umorov ženske.
Podatki so jasni in v okviru raznih prosvetljenskih akcij tudi objavljeni, tako da lahko v zvezi z napadi v Kölnu evropski moški ponosno vzkliknemo: »Ne potrebujemo prebežnikov, da so nasilni nad ženskami, ker to odlično opravimo sami!«
Povedano drugače; evropska družba, evropski moški, nimamo nobene moralne pravice, da se zgražamo nad dejanji priseljeniških barbarov. Kar so oni naredili javno, se v Evropi množično počne, le da z nekaj več buržoazne diskrecíje.
Tako ni jasno, čemu takšno strašno razburjenje ob nasilju nad ženskami v družbi, ki je nasilje nad ženskami razvila do popolnosti. Ne nazadnje se tudi neenakost žensk tako skozi karierno kot širšo družbeno prizmo zdi vsaj tako boleča, kot je stegovanje po ženski dojki.
Menimo, da je največje razburjenje ob kölnskih napadih povzročilo dejstvo, da so se zgodili na javnem mestu, da so jih opravili tujci in da so ženske napade prijavile. Kot dokazuje statistika, se zdijo napadi intimnega partnerja za štirimi stenami in brez kazenske prijave veliko bolj družbeno sprejemljivi!
Zdaj pa še nekaj o potencialno novi teroristični praksi; evropske policije, ki se zdijo s tem capljanjem za dogodki podobne Cefizeljski varnostni dogmi, so ugotovile, da so bili napadi najverjetneje dogovorjeni. Kje drugje kot na socialnih omrežjih. Kar se zdi za ekstremni islam velik korak nazaj. V zlatih časih so šivali samomorilske jopiče in se urili v razstavljanju kalašnikovk, zdaj pa se na konspirativnih sestankih dogovarjajo o tem, kako se s pogledom, gesto ali dejanjem spolno napade Nemko!
“Če nismo pokorili Evrope z razstrelivom, jo bomo z erekcijo,” je najnovejša paradigma strategov ekstremnega islama.
Dajte no! Vzrok napadov je najverjetneje prozaičen in korenini v temeljih islama. Muslimani naj ne bi pili alkohola! Svetovni pijančki se sicer s tem ne strinjajo in celo citirajo Koran, ki opisuje določeno toleranco do alkohola, a dejstvo, da ga goreči muslimani »ne nesejo«, kar drži. In zdaj ti pridejo množice mladeničev na največjo zabavo, ki se 31. decembra odvija po vsej Evropi. Rešeni spon, ne samo vojne, temveč tudi diktata verskih blaznežev. In pivo, ki je v njihovi domovini nevarnejše od meča, je moč kupiti na vsakem koraku. Jasno, da so se ga “vlili”, kot se reče. Kot se ga je na silvestra vlila polovica Evrope. Pijan moški pa v vseh kulturah, to je človeštvu skupno, najraje pomisli na koitus … In namesto zategnjenih nosilk burk so se pred pohotnimi prosilci za azil sprehodile konfekcijsko liberalne Nemke. Samo seči je bilo treba po njih!
Kot dokaz, da so se začeli s prihodom beguncev v Evropi pojavljati predindustrijski vzorci, se zdaj po nemških mestih organizirajo nemški moški. In pretepajo prebežnike. Imenujte jih kakorkoli, a dejstvo je, da jih je razbesnelo nadlegovanje nemških žensk. Njihovih žensk. Njihove lastnine. Najprej zaščitimo svoj ogenj, nato svojo čredo in nazadnje še svoje ženske.
Merklova se prvič zdi zmedena. Spada pač med tiste srečnice, ki se jim spolnega napada ni treba bati.
Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.
Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.
Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.
"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenijo je pretresel dogodek, ko je poslanec v trgovini izmaknil sendvič. In nato na parlamentarnem zasedanju povedal, da ga je. Kolikor ste se o dogodku že podučili, koliko ogorčenih komentarjev ste prebrali, koliko ogorčenih komentarjev ste napisali, koliko ogorčenih kavic ste ob dogodku posrkali – resne in temeljite analize dogodka pa še niste slišali. Na vašo srečo sta tu Val 202 in naša skromna oddaja.
Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Težki časi za mesojede. Kot zombiji hodimo po deželi in strmimo v tla, da ja ne vidimo mesa v mesarijah in mesa na policah trgovin. Naše meso je pokvarjeno. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Če je kultura redko stičišče slovenskega univerzuma, potem razmere na ministrstvu za kulturo žal odslikavajo razmere v slovenski družbi kot celoti, je v glosi zapisal Marko Radmilovič.
Ko je eden vodilnih slovenskih kovačev šal prepisal celotno komedijo italijanskega kolega in jo prodal kot svojo, je sprožil plaz dogodkov, na katere se je končno prisiljena odzvati tudi naša skromna oddaja. In da se ne podamo na Slovenskem običajno tuljenje z volkovi, potrebujemo moč analize. Tako po vrsti kot so hiše v Trsti, kjer se je Boris Kobal tudi rodil.
V slogu najboljših raziskovalnih oddaj slovenskega medijskega prostora smo poslali novinarja v središče dogajanja, da preveri, čemu letošnjo zimo v Avstriji ljudje umirajo pod snegom. Piše: Marko Radmilovič
Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.
Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru
Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič
Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Neveljaven email naslov