Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Kar je v Kölnu spolni napad, je v domačem bifeju folklora
Poglejmo, kako smo novico o napadih prebežnikov in migrantov na ženske v Kölnu komentirali slovenski moški … Najprej smo razburjeni odšli v gostilno, spili pet špricarjev, med čakanjem na šestega pa ob strastni debati o somraku Evrope natakarico zgrabili za rit.
Nepodučen in naiven posameznik težko uvidi, v čem je razlika … V čem se Afričan ali Azijec, ki v skupini pred železniško postajo napade neznano žensko, razlikuje od zakonskega partnerja, ki napade žensko v zavetju doma?
Ker statistika je prav toliko jasna, kot je grozljiva! Poročilo, narejeno po anketi, ki je zajela 42 tisoč žensk iz 28 držav Evropske unije, je jasno: ena od desetih žensk je že do petnajstega leta izkusila katero izmed oblik spolnega nasilja, v isti starostni skupini je bila ena izmed dvajsetih posiljena. V poznejših starostnih skupinah je ena izmed petih žensk izkusila spolno ali telesno nasilje sedanjega ali prejšnjih partnerjev in kar je še najbolj značilno – le 13 odstotkov žensk takšno nasilje prijavi.
Globalno gledano, je za ženske med 15 in 44 letom bolj verjetno, da bodo postale žrtev domačega nasilja ali posilstva, kot pa, da dobijo raka, postanejo žrtev prometne nesreče ali pa žrtev vojne! Nasilje nad ženskami je natančno opredeljeno in sega od spolnih napadov do plemenskih nenavadnosti, pa dogovorjenih porok, obrezovanja, vse do umorov, povezanih z nasiljem v družini. V devetdesetih odstotkih so, tudi v Sloveniji, žrtve teh umorov ženske.
Podatki so jasni in v okviru raznih prosvetljenskih akcij tudi objavljeni, tako da lahko v zvezi z napadi v Kölnu evropski moški ponosno vzkliknemo: »Ne potrebujemo prebežnikov, da so nasilni nad ženskami, ker to odlično opravimo sami!«
Povedano drugače; evropska družba, evropski moški, nimamo nobene moralne pravice, da se zgražamo nad dejanji priseljeniških barbarov. Kar so oni naredili javno, se v Evropi množično počne, le da z nekaj več buržoazne diskrecíje.
Tako ni jasno, čemu takšno strašno razburjenje ob nasilju nad ženskami v družbi, ki je nasilje nad ženskami razvila do popolnosti. Ne nazadnje se tudi neenakost žensk tako skozi karierno kot širšo družbeno prizmo zdi vsaj tako boleča, kot je stegovanje po ženski dojki.
Menimo, da je največje razburjenje ob kölnskih napadih povzročilo dejstvo, da so se zgodili na javnem mestu, da so jih opravili tujci in da so ženske napade prijavile. Kot dokazuje statistika, se zdijo napadi intimnega partnerja za štirimi stenami in brez kazenske prijave veliko bolj družbeno sprejemljivi!
Zdaj pa še nekaj o potencialno novi teroristični praksi; evropske policije, ki se zdijo s tem capljanjem za dogodki podobne Cefizeljski varnostni dogmi, so ugotovile, da so bili napadi najverjetneje dogovorjeni. Kje drugje kot na socialnih omrežjih. Kar se zdi za ekstremni islam velik korak nazaj. V zlatih časih so šivali samomorilske jopiče in se urili v razstavljanju kalašnikovk, zdaj pa se na konspirativnih sestankih dogovarjajo o tem, kako se s pogledom, gesto ali dejanjem spolno napade Nemko!
“Če nismo pokorili Evrope z razstrelivom, jo bomo z erekcijo,” je najnovejša paradigma strategov ekstremnega islama.
Dajte no! Vzrok napadov je najverjetneje prozaičen in korenini v temeljih islama. Muslimani naj ne bi pili alkohola! Svetovni pijančki se sicer s tem ne strinjajo in celo citirajo Koran, ki opisuje določeno toleranco do alkohola, a dejstvo, da ga goreči muslimani »ne nesejo«, kar drži. In zdaj ti pridejo množice mladeničev na največjo zabavo, ki se 31. decembra odvija po vsej Evropi. Rešeni spon, ne samo vojne, temveč tudi diktata verskih blaznežev. In pivo, ki je v njihovi domovini nevarnejše od meča, je moč kupiti na vsakem koraku. Jasno, da so se ga “vlili”, kot se reče. Kot se ga je na silvestra vlila polovica Evrope. Pijan moški pa v vseh kulturah, to je človeštvu skupno, najraje pomisli na koitus … In namesto zategnjenih nosilk burk so se pred pohotnimi prosilci za azil sprehodile konfekcijsko liberalne Nemke. Samo seči je bilo treba po njih!
Kot dokaz, da so se začeli s prihodom beguncev v Evropi pojavljati predindustrijski vzorci, se zdaj po nemških mestih organizirajo nemški moški. In pretepajo prebežnike. Imenujte jih kakorkoli, a dejstvo je, da jih je razbesnelo nadlegovanje nemških žensk. Njihovih žensk. Njihove lastnine. Najprej zaščitimo svoj ogenj, nato svojo čredo in nazadnje še svoje ženske.
Merklova se prvič zdi zmedena. Spada pač med tiste srečnice, ki se jim spolnega napada ni treba bati.
758 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Kar je v Kölnu spolni napad, je v domačem bifeju folklora
Poglejmo, kako smo novico o napadih prebežnikov in migrantov na ženske v Kölnu komentirali slovenski moški … Najprej smo razburjeni odšli v gostilno, spili pet špricarjev, med čakanjem na šestega pa ob strastni debati o somraku Evrope natakarico zgrabili za rit.
Nepodučen in naiven posameznik težko uvidi, v čem je razlika … V čem se Afričan ali Azijec, ki v skupini pred železniško postajo napade neznano žensko, razlikuje od zakonskega partnerja, ki napade žensko v zavetju doma?
Ker statistika je prav toliko jasna, kot je grozljiva! Poročilo, narejeno po anketi, ki je zajela 42 tisoč žensk iz 28 držav Evropske unije, je jasno: ena od desetih žensk je že do petnajstega leta izkusila katero izmed oblik spolnega nasilja, v isti starostni skupini je bila ena izmed dvajsetih posiljena. V poznejših starostnih skupinah je ena izmed petih žensk izkusila spolno ali telesno nasilje sedanjega ali prejšnjih partnerjev in kar je še najbolj značilno – le 13 odstotkov žensk takšno nasilje prijavi.
Globalno gledano, je za ženske med 15 in 44 letom bolj verjetno, da bodo postale žrtev domačega nasilja ali posilstva, kot pa, da dobijo raka, postanejo žrtev prometne nesreče ali pa žrtev vojne! Nasilje nad ženskami je natančno opredeljeno in sega od spolnih napadov do plemenskih nenavadnosti, pa dogovorjenih porok, obrezovanja, vse do umorov, povezanih z nasiljem v družini. V devetdesetih odstotkih so, tudi v Sloveniji, žrtve teh umorov ženske.
Podatki so jasni in v okviru raznih prosvetljenskih akcij tudi objavljeni, tako da lahko v zvezi z napadi v Kölnu evropski moški ponosno vzkliknemo: »Ne potrebujemo prebežnikov, da so nasilni nad ženskami, ker to odlično opravimo sami!«
Povedano drugače; evropska družba, evropski moški, nimamo nobene moralne pravice, da se zgražamo nad dejanji priseljeniških barbarov. Kar so oni naredili javno, se v Evropi množično počne, le da z nekaj več buržoazne diskrecíje.
Tako ni jasno, čemu takšno strašno razburjenje ob nasilju nad ženskami v družbi, ki je nasilje nad ženskami razvila do popolnosti. Ne nazadnje se tudi neenakost žensk tako skozi karierno kot širšo družbeno prizmo zdi vsaj tako boleča, kot je stegovanje po ženski dojki.
Menimo, da je največje razburjenje ob kölnskih napadih povzročilo dejstvo, da so se zgodili na javnem mestu, da so jih opravili tujci in da so ženske napade prijavile. Kot dokazuje statistika, se zdijo napadi intimnega partnerja za štirimi stenami in brez kazenske prijave veliko bolj družbeno sprejemljivi!
Zdaj pa še nekaj o potencialno novi teroristični praksi; evropske policije, ki se zdijo s tem capljanjem za dogodki podobne Cefizeljski varnostni dogmi, so ugotovile, da so bili napadi najverjetneje dogovorjeni. Kje drugje kot na socialnih omrežjih. Kar se zdi za ekstremni islam velik korak nazaj. V zlatih časih so šivali samomorilske jopiče in se urili v razstavljanju kalašnikovk, zdaj pa se na konspirativnih sestankih dogovarjajo o tem, kako se s pogledom, gesto ali dejanjem spolno napade Nemko!
“Če nismo pokorili Evrope z razstrelivom, jo bomo z erekcijo,” je najnovejša paradigma strategov ekstremnega islama.
Dajte no! Vzrok napadov je najverjetneje prozaičen in korenini v temeljih islama. Muslimani naj ne bi pili alkohola! Svetovni pijančki se sicer s tem ne strinjajo in celo citirajo Koran, ki opisuje določeno toleranco do alkohola, a dejstvo, da ga goreči muslimani »ne nesejo«, kar drži. In zdaj ti pridejo množice mladeničev na največjo zabavo, ki se 31. decembra odvija po vsej Evropi. Rešeni spon, ne samo vojne, temveč tudi diktata verskih blaznežev. In pivo, ki je v njihovi domovini nevarnejše od meča, je moč kupiti na vsakem koraku. Jasno, da so se ga “vlili”, kot se reče. Kot se ga je na silvestra vlila polovica Evrope. Pijan moški pa v vseh kulturah, to je človeštvu skupno, najraje pomisli na koitus … In namesto zategnjenih nosilk burk so se pred pohotnimi prosilci za azil sprehodile konfekcijsko liberalne Nemke. Samo seči je bilo treba po njih!
Kot dokaz, da so se začeli s prihodom beguncev v Evropi pojavljati predindustrijski vzorci, se zdaj po nemških mestih organizirajo nemški moški. In pretepajo prebežnike. Imenujte jih kakorkoli, a dejstvo je, da jih je razbesnelo nadlegovanje nemških žensk. Njihovih žensk. Njihove lastnine. Najprej zaščitimo svoj ogenj, nato svojo čredo in nazadnje še svoje ženske.
Merklova se prvič zdi zmedena. Spada pač med tiste srečnice, ki se jim spolnega napada ni treba bati.
Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.
Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”
Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.
Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.
Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.
Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.
Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.
Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.
Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.
"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!
So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!
Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.
Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.
Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.
Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.
Za kar nekaj razburjenja je poskrbela novica, da se bo rojakom v Avstriji zgodila krivica. In to velika. Ne le njim. Krivica se bo zgodila vsem nam, ki čutimo in govorimo slovensko. Po predlogu nove koroške deželne ustave naj bi slovenščina prenehala obstajati kot uradni jezik. Kot vemo, je slovenščina v nekaterih južnokoroških občinah celo večinski jezik in zato ne gre le za politično in zgodovinsko, temveč tudi za vsakdanji življenjsko sporen predlog. In medtem ko se slovenska politika ukvarja s tem, katera opcija bo več svete jeze stresla na Avstrijce, seveda s potrebno politično etiketo "so le Avstrijci," imamo na Valu 202 nekaj konkretnih rešitev.
Neveljaven email naslov