Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Kar je v Kölnu spolni napad, je v domačem bifeju folklora
Poglejmo, kako smo novico o napadih prebežnikov in migrantov na ženske v Kölnu komentirali slovenski moški … Najprej smo razburjeni odšli v gostilno, spili pet špricarjev, med čakanjem na šestega pa ob strastni debati o somraku Evrope natakarico zgrabili za rit.
Nepodučen in naiven posameznik težko uvidi, v čem je razlika … V čem se Afričan ali Azijec, ki v skupini pred železniško postajo napade neznano žensko, razlikuje od zakonskega partnerja, ki napade žensko v zavetju doma?
Ker statistika je prav toliko jasna, kot je grozljiva! Poročilo, narejeno po anketi, ki je zajela 42 tisoč žensk iz 28 držav Evropske unije, je jasno: ena od desetih žensk je že do petnajstega leta izkusila katero izmed oblik spolnega nasilja, v isti starostni skupini je bila ena izmed dvajsetih posiljena. V poznejših starostnih skupinah je ena izmed petih žensk izkusila spolno ali telesno nasilje sedanjega ali prejšnjih partnerjev in kar je še najbolj značilno – le 13 odstotkov žensk takšno nasilje prijavi.
Globalno gledano, je za ženske med 15 in 44 letom bolj verjetno, da bodo postale žrtev domačega nasilja ali posilstva, kot pa, da dobijo raka, postanejo žrtev prometne nesreče ali pa žrtev vojne! Nasilje nad ženskami je natančno opredeljeno in sega od spolnih napadov do plemenskih nenavadnosti, pa dogovorjenih porok, obrezovanja, vse do umorov, povezanih z nasiljem v družini. V devetdesetih odstotkih so, tudi v Sloveniji, žrtve teh umorov ženske.
Podatki so jasni in v okviru raznih prosvetljenskih akcij tudi objavljeni, tako da lahko v zvezi z napadi v Kölnu evropski moški ponosno vzkliknemo: »Ne potrebujemo prebežnikov, da so nasilni nad ženskami, ker to odlično opravimo sami!«
Povedano drugače; evropska družba, evropski moški, nimamo nobene moralne pravice, da se zgražamo nad dejanji priseljeniških barbarov. Kar so oni naredili javno, se v Evropi množično počne, le da z nekaj več buržoazne diskrecíje.
Tako ni jasno, čemu takšno strašno razburjenje ob nasilju nad ženskami v družbi, ki je nasilje nad ženskami razvila do popolnosti. Ne nazadnje se tudi neenakost žensk tako skozi karierno kot širšo družbeno prizmo zdi vsaj tako boleča, kot je stegovanje po ženski dojki.
Menimo, da je največje razburjenje ob kölnskih napadih povzročilo dejstvo, da so se zgodili na javnem mestu, da so jih opravili tujci in da so ženske napade prijavile. Kot dokazuje statistika, se zdijo napadi intimnega partnerja za štirimi stenami in brez kazenske prijave veliko bolj družbeno sprejemljivi!
Zdaj pa še nekaj o potencialno novi teroristični praksi; evropske policije, ki se zdijo s tem capljanjem za dogodki podobne Cefizeljski varnostni dogmi, so ugotovile, da so bili napadi najverjetneje dogovorjeni. Kje drugje kot na socialnih omrežjih. Kar se zdi za ekstremni islam velik korak nazaj. V zlatih časih so šivali samomorilske jopiče in se urili v razstavljanju kalašnikovk, zdaj pa se na konspirativnih sestankih dogovarjajo o tem, kako se s pogledom, gesto ali dejanjem spolno napade Nemko!
“Če nismo pokorili Evrope z razstrelivom, jo bomo z erekcijo,” je najnovejša paradigma strategov ekstremnega islama.
Dajte no! Vzrok napadov je najverjetneje prozaičen in korenini v temeljih islama. Muslimani naj ne bi pili alkohola! Svetovni pijančki se sicer s tem ne strinjajo in celo citirajo Koran, ki opisuje določeno toleranco do alkohola, a dejstvo, da ga goreči muslimani »ne nesejo«, kar drži. In zdaj ti pridejo množice mladeničev na največjo zabavo, ki se 31. decembra odvija po vsej Evropi. Rešeni spon, ne samo vojne, temveč tudi diktata verskih blaznežev. In pivo, ki je v njihovi domovini nevarnejše od meča, je moč kupiti na vsakem koraku. Jasno, da so se ga “vlili”, kot se reče. Kot se ga je na silvestra vlila polovica Evrope. Pijan moški pa v vseh kulturah, to je človeštvu skupno, najraje pomisli na koitus … In namesto zategnjenih nosilk burk so se pred pohotnimi prosilci za azil sprehodile konfekcijsko liberalne Nemke. Samo seči je bilo treba po njih!
Kot dokaz, da so se začeli s prihodom beguncev v Evropi pojavljati predindustrijski vzorci, se zdaj po nemških mestih organizirajo nemški moški. In pretepajo prebežnike. Imenujte jih kakorkoli, a dejstvo je, da jih je razbesnelo nadlegovanje nemških žensk. Njihovih žensk. Njihove lastnine. Najprej zaščitimo svoj ogenj, nato svojo čredo in nazadnje še svoje ženske.
Merklova se prvič zdi zmedena. Spada pač med tiste srečnice, ki se jim spolnega napada ni treba bati.
758 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Kar je v Kölnu spolni napad, je v domačem bifeju folklora
Poglejmo, kako smo novico o napadih prebežnikov in migrantov na ženske v Kölnu komentirali slovenski moški … Najprej smo razburjeni odšli v gostilno, spili pet špricarjev, med čakanjem na šestega pa ob strastni debati o somraku Evrope natakarico zgrabili za rit.
Nepodučen in naiven posameznik težko uvidi, v čem je razlika … V čem se Afričan ali Azijec, ki v skupini pred železniško postajo napade neznano žensko, razlikuje od zakonskega partnerja, ki napade žensko v zavetju doma?
Ker statistika je prav toliko jasna, kot je grozljiva! Poročilo, narejeno po anketi, ki je zajela 42 tisoč žensk iz 28 držav Evropske unije, je jasno: ena od desetih žensk je že do petnajstega leta izkusila katero izmed oblik spolnega nasilja, v isti starostni skupini je bila ena izmed dvajsetih posiljena. V poznejših starostnih skupinah je ena izmed petih žensk izkusila spolno ali telesno nasilje sedanjega ali prejšnjih partnerjev in kar je še najbolj značilno – le 13 odstotkov žensk takšno nasilje prijavi.
Globalno gledano, je za ženske med 15 in 44 letom bolj verjetno, da bodo postale žrtev domačega nasilja ali posilstva, kot pa, da dobijo raka, postanejo žrtev prometne nesreče ali pa žrtev vojne! Nasilje nad ženskami je natančno opredeljeno in sega od spolnih napadov do plemenskih nenavadnosti, pa dogovorjenih porok, obrezovanja, vse do umorov, povezanih z nasiljem v družini. V devetdesetih odstotkih so, tudi v Sloveniji, žrtve teh umorov ženske.
Podatki so jasni in v okviru raznih prosvetljenskih akcij tudi objavljeni, tako da lahko v zvezi z napadi v Kölnu evropski moški ponosno vzkliknemo: »Ne potrebujemo prebežnikov, da so nasilni nad ženskami, ker to odlično opravimo sami!«
Povedano drugače; evropska družba, evropski moški, nimamo nobene moralne pravice, da se zgražamo nad dejanji priseljeniških barbarov. Kar so oni naredili javno, se v Evropi množično počne, le da z nekaj več buržoazne diskrecíje.
Tako ni jasno, čemu takšno strašno razburjenje ob nasilju nad ženskami v družbi, ki je nasilje nad ženskami razvila do popolnosti. Ne nazadnje se tudi neenakost žensk tako skozi karierno kot širšo družbeno prizmo zdi vsaj tako boleča, kot je stegovanje po ženski dojki.
Menimo, da je največje razburjenje ob kölnskih napadih povzročilo dejstvo, da so se zgodili na javnem mestu, da so jih opravili tujci in da so ženske napade prijavile. Kot dokazuje statistika, se zdijo napadi intimnega partnerja za štirimi stenami in brez kazenske prijave veliko bolj družbeno sprejemljivi!
Zdaj pa še nekaj o potencialno novi teroristični praksi; evropske policije, ki se zdijo s tem capljanjem za dogodki podobne Cefizeljski varnostni dogmi, so ugotovile, da so bili napadi najverjetneje dogovorjeni. Kje drugje kot na socialnih omrežjih. Kar se zdi za ekstremni islam velik korak nazaj. V zlatih časih so šivali samomorilske jopiče in se urili v razstavljanju kalašnikovk, zdaj pa se na konspirativnih sestankih dogovarjajo o tem, kako se s pogledom, gesto ali dejanjem spolno napade Nemko!
“Če nismo pokorili Evrope z razstrelivom, jo bomo z erekcijo,” je najnovejša paradigma strategov ekstremnega islama.
Dajte no! Vzrok napadov je najverjetneje prozaičen in korenini v temeljih islama. Muslimani naj ne bi pili alkohola! Svetovni pijančki se sicer s tem ne strinjajo in celo citirajo Koran, ki opisuje določeno toleranco do alkohola, a dejstvo, da ga goreči muslimani »ne nesejo«, kar drži. In zdaj ti pridejo množice mladeničev na največjo zabavo, ki se 31. decembra odvija po vsej Evropi. Rešeni spon, ne samo vojne, temveč tudi diktata verskih blaznežev. In pivo, ki je v njihovi domovini nevarnejše od meča, je moč kupiti na vsakem koraku. Jasno, da so se ga “vlili”, kot se reče. Kot se ga je na silvestra vlila polovica Evrope. Pijan moški pa v vseh kulturah, to je človeštvu skupno, najraje pomisli na koitus … In namesto zategnjenih nosilk burk so se pred pohotnimi prosilci za azil sprehodile konfekcijsko liberalne Nemke. Samo seči je bilo treba po njih!
Kot dokaz, da so se začeli s prihodom beguncev v Evropi pojavljati predindustrijski vzorci, se zdaj po nemških mestih organizirajo nemški moški. In pretepajo prebežnike. Imenujte jih kakorkoli, a dejstvo je, da jih je razbesnelo nadlegovanje nemških žensk. Njihovih žensk. Njihove lastnine. Najprej zaščitimo svoj ogenj, nato svojo čredo in nazadnje še svoje ženske.
Merklova se prvič zdi zmedena. Spada pač med tiste srečnice, ki se jim spolnega napada ni treba bati.
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem
Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe
Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.
Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar
Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?
Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi
Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.
Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni
Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.
Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano
Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.
Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.
Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.
Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?
Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.
Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".
Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.
Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.
Neveljaven email naslov