Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Petek je, čas za obletnice.

FRANÇOIS ROBERDAY:
FUGA IN KAPRIČO NA ISTO TEMO V C-DURU
FUGA V G-MOLU
Orgle: ANDRÉ ISOIR

JULES VAN NUFFEL: VOCE MEA
Združeni zbori več katedral: ANTWERPEN, ESSEN, GÖTEBORG, ELY, MAINZ, WUERZBURGER in LIVERPOOL, ter zbori PALESTRINA IZ DUBLINA, šole petja iz LYONA ter PUERI CANTORES TARNOVIENSES

JOHANN SEBASTIAN BACH: SUITA ŠT. 2 V D-MOLU ZA VIOLONČELO SOLO, BWV 1008
Violončelo: PAUL TORTELIER

MODEST PETROVIČ MUSORGSKI: SLIKE Z RAZSTAVE (VERZIJA ZA SOLO KLAVIR) - 16. VELIKA KIJEVSKA VRATA
Klavir: RITA KINKA

AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: POEMA ZA VIOLINO IN ORKESTER, OP. 25
Violina: ARTHUR GRUMIAUX, KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: GEORGE SZELL

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo: 2. koncert Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana s solisti.

21. marec je svetovni dan poezije, svetovni dan Downovega sindroma, mednarodni dan za odpravo rasne diskriminacije, mednarodni dan barv, svetovni dan lutkarstva in mednarodni dan gozdov.

PRIMOŽ RAMOVŠ: SONATINA ZA ROG IN KLAVIR
Rog: BOŠTJAN LIPOVŠEK, Klavir: KLEMEN GOLNER

BLAŽ ARNIČ: GOZDOVI POJEJO, SIMFONIČNA PESNITEV, OP. 27
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Rog: JOŽE FALOUT, Violina: BOŽO MIHELČIČ, Dirigent: LOVRENC ARNIČ

Pri nas je malo dobre sodobne narečne poezije. Janez Ramoveš pa velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor, rojen leta 1965, sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Poročilo iz geta, Staroselski ciklus in Skuz okn strejlam kurente. Tudi v tej Ramoveš uporablja poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. Na svetovni dan poezije objavljamo pesem v avtorjevi interpretaciji.

21. marec zaznamuje ena najbolj cenjenih oblik kulturnega in jezikovnega izražanja – poezija. Za Svetovni dan poezije je Unesco ta dan razglasil na svoji 30. generalni konferenci v Parizu leta 1999, da bi podprl jezikovno raznolikost s poetičnim izražanjem in povečal priložnost za slišanje ogroženih jezikov.

BÉLA BARTÓK: DVA PORTRETA, OP. 5
Violina: SHLOMO MINTZ, LONDONSKI SIMFONIČNI ORKESTER,, Dirigent: CLAUDIO ABBADO

Robert Simonišek: Med staroselci I.
Denis Škofič: Povodenj
Petra Koršič: Ciprese XIV

MARC BERTHOMIEU: 3 izmed CINQ NUANCES ZA FLAVTO IN HARFO
DUO SENSIBILE: Flavta – EVA SLANA, Harfa – URŠKA KRIŽNIK

CAMILLE SAINT SAËNS: SIMFONIJA V A-DURU
ORKESTER ZAHODNONEMŠKE SIMFONIJE, Dirigent: DIRK JOERES

ROBERT SCHUMANN: FANTAZIJSKE SKLADBE, OP. 73 ZA KLARINET (VIOLONČELO/VIOLO) IN KLAVIR
Klarinet: BORUT TURK, Klavir: TADEJ HORVAT

Ana Pepelnik: Tok

VLADISLAV ZOLOTARJOV: RONDO CAPRICCIO
DUO FURIOSO: Harmonika – NIKOLINA FURIĆ, MIRKO JEVTOVIĆ

Miljana Cunta: Ura

CLAUDE DEBUSSY / CALVIN BOLTON: DOCTOR GRADUS AD PARNASSUM (PRIREDBA ZA MARIMBO SOLO)
Marimba: VID UŠENIČNIK

MAX BRUCH: KOL NIDREI, RAPSODIJA ZA VIOLONČELO IN ORKESTER, OP. 47
Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT

NIKOLAJ KARLOVIČ MEDTNER: iz ciklov Pozabljene melodije 1 in 2
OP. 39 - ŠT. 4: CANZONA MATINATA
OP. 38 - ŠT. 3: DANZA FESTIVA
OP. 38 - ŠT. 6: CANZONA SERENATA
Klavir: LILYA ZILBERSTEIN

Erika Vouk: Dežujva, Halgato, in se ljubiva …

EUGENE YSAYE: SONATA ZA VIOLINO SOLO ŠT. 6 V E-DURU, OP. 27, MANUEL QUIROGA
Violina: DEJAN BRAVNIČAR

Po njegovi zgodnji glasbeni izobrazbi bi sklepali, da bo Händel postal cerkveni glasbenik, on pa se je že takoj odločil drugače. Pri sedemnajstih je na željo pokojnega očeta začel študirati pravo v rojstnem Halleju. Hkrati je nastopil poskusno leto kot organist v tamkajšnji stolnici, vendar si je kmalu premislil in odšel v Hamburg.
Prvi večji uspeh je dosegel že pri devetnajstih s svojo prvo opero za tamkajšnjo operno hišo, dve leti zatem pa se je odpravil v Italijo. Pridobil je zaupanje najpomembnejših rimskih mecenov in po njihovem naročilu komponiral opere, oratorije in kantate. V Anglijo se je prvič odpravil jeseni 1710 in v začetku naslednjega leta očaral londonsko občinstvo z opero Rinaldo.

Ledeno prostranstvo na vrhu zemljevida - Grenlandija - v obdobju, ko podnebne spremembe odkrivajo zaloge redkih kovin in mineralov, hkrati pa daleč na severu nastaja nov ocean, ki bo lahko v prihodnosti omogočil nove plovne poti - je na geopolitični šahovnici pristala v središču boja velikih sil za prevlado. Potem ko si Združene države že vrsto let na Grenlandiji prizadevajo onemogočati interese Kitajske, je ameriški predsednik Donald Trump preprosto napovedal priključitev Grenlandije. Volitve v maloštevilen grenlandski parlament z le 31-imi sedeži prejšnji teden so pokazale, da si Grenlandci ne želijo biti podrejeni ne Danski ne ZDA, pripravljeni pa so gospodarsko sodelovati.

Predstavljamo pomladne pesmi slovenskih skladateljev v izvedbi Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Skladatelj Božidar Kantušer se je rodil 5. decembra 1921 na Pavlovskem Vrhu pri Ormožu in je od leta 1950 po večini živel ter delal v Franciji. Izviral je iz kmečke družine in je prvih sedem let preživel v podeželskem okolju rojstne Prlekije, potem pa se z družino preselil v očetov rojstni kraj Celje.

V kinih se je zavrtel novi film o delovanju samostanov sester magdalenk na Irskem. Take majhne stvari je posnet po noveli Claire Keegan, postavljen pa je v čas sredi 80.let prejšnjega stoletja. Pogovarjali se bomo z Olgo Kosanović, režiserko dokumentarca Še zdaleč ne lipicanci. V filmu, ki je bil na ogled v okviru Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, je vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o tem, kakšen pomen ima državljanska pripadnost narodu. Poročali bomo tudi o pravkar minulem festivalu dokumentarnega filma v Solunu.

Film Neslavno slavna Florence je biografija newyorške pokroviteljice umetnosti iz prve polovice prejšnjega stoletja, ki si je domišljala, da je odlična operna pevka. To pa zagotovo ni bila. Toda denar odpira pota še tako hudim zablodam in leta 1944 si je Jenkinsova kupila pot na oder newyorške Carnegiejeve dvorane. 25. oktobra je tam izvedla grozljiv koncert, ki je postal snov za nastanek legende.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij s področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije do fizike osnovnih delcev.

V oddaji bomo predstavili enega izmed najboljših francoski pianistov v tem trenutku, Adama Lalouma. Na koncertu, ki je bil 7.februarja lani v Grajski dvorani Salle del Castillo na glavnem trgu Vevey ob obali Ženevskega jezera v Švici, je Laloum izvedel obsežni sonati Franza Schuberta za klavir, in sicer št. 22 v A-duru ter št. 23 v B-duru. (pon.)

Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je 15. marca za vedno poslovila. Ostale pa so njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. Spada v generacijo velikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. Toda tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebno rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore iz Treh boter lisičic: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da si lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo? Risala je med drugim še za animirane filme in voščilnice. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa moramo omeniti, da so to nagrado vse od ustanovitve leta 1969 za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije. Ančko Gošnik Godec smo po prejemu nagrade obiskali na domu in se z njo pogovarjali o ustvarjanju in življenju, nekaj misli pa je dodala tudi njena hčerka, ilustratorka Jelka Godec Schmidt. Likovne odmeve, ki so takrat nastali, vam zdaj ponujamo v ponovno poslušanje.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Namig za glasbeni večer, ki je potekal 8. oktobra 2021 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, se je skrival za naslovom »Akord na robčku« . Povezan je bil z osrednjim delom večera – Koncertom za violino in orkester v D Igorja Stravinskega, ki ga je izvedel gostujoči umetnik, priznani violinist grško-albanskega rodu Jonian Ilias Kadesha.
Orkester Slovenske filharmonije je vodil mladi uzbekistanski dirigent Aziz Šohakimov, na sporedu pa so bila dela treh velikih glasbenih ustvarjalcev. Poleg Šostakovičevega violinskega koncerta smo slišali še Španski capriccio, op. 34 Nikolaja Rimskega-Korsakova in Simfonijo št. 7, op. 131 Sergeja Prokofjeva.

Vabimo vas med glasbene navdihe Sofíje Gubajduline, v njeno partituro Sončne pesmi.
Zvenela bo v izvedbi zbora BBC Singers, čelista Abla Selaocoa in tolkalk Alice Angliss ter Beth Higham-Edwards pod vodstvom Sofi Jeanin.
Skladateljica se je 13. marca poslovila od tega sveta.

Kaj je poezija? Kaj pomeni živeti pesniško? Kaj so besede? Ob svetovnem dnevu poezije v Literarnem nokturnu s slovenskimi pesniki in pesnicami razmišljamo o poeziji in pesniškem ustvarjanju. Izbrali smo pesmi s poetološko tematiko pesnic Nade Kavčič in Alojzije Zupan Sosič ter pesnikov Toneta Škrjanca, Primoža Čučnika in Gregorja Podlogarja.

Avtorji literarnega dela: Primož Čučnik, Nada Kavčič, Alojzija Zupan Sosič, Gregor Podlogar, Tone Škrjanec;
režiserka: Saška Rakef;
interpreta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2025.

Oddajo namenjamo saksofonistu Louju Donaldsonu. Med igranjem v vojaškem orkestru je odkril glasbo Charlieja Parkerja ter se odločil za alt saksofon in za jazzovsko kariero. Donaldson se je sčasoma osvobodil prevelike navezanosti na slog Charlieja Parkerja ter razvil lastnega, nekoliko robustnega, oplemenitenega z vplivi sočasnega soula ter ritem in bluza.