Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Francoski pesnik Alfred Victor de Vigny se je rodil 27. marca 1797, umrl pa je leta 1863 v Parizu. Na svojem posestvu je pisal prozo, drame in pesmi. Slovenci poznamo de Vignyjeve lirske pesmi predvsem po prevodih Janeza Menarta. Poslovenil je tudi pesem Počitek, ki jo je za Lirični utrinek leta 2019 interpretiral dramski igralec Matej Puc.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Z Mesečnico si je Vincenzo Bellini dokončno utrdil sloves enega izmed skladateljskih zvezdnikov belkanta 19. stoletja, vendar ni bila njegova prva izbira. Ko sta poleti leta 1830 on in njegov libretist Romani po Kapuletih in Montegih iskala snov za novo opero, sta se namreč ogrela za Hugojevo dramo Ernani, petdejanko, ki je krstno uprizoritev doživela februarja istega leta v Parizu in seveda izzvala navdušenje, saj je bilo v Franciji takrat spet revolucionarno vrenje. Dežela je po julijski revoluciji leta 1830 postala zbirališče revolucionarjev in političnih preganjancev iz vse Evrope, med njimi kajpada tudi italijanskih, katerih politične akcije so vključevale zahtevo po zedinjeni Italiji.

Lepega sončnega dne leta 1925 je Leoš Janáček poslušal vojaško godbo, ki je igrala v parku mesteca Písek. Dobro uigrana instrumentalna skupina je med drugim igrala fanfare in te so v Janačku vzbudile živo zanimanje, ne samo zaradi glasbe, ampak tudi zato, ker so godbeniki pri izvajanju vstali. Leta 1926 so ga prosili, naj napiše kratko skladbo ob praznovanju sokolskih slavnosti. Ta pobuda je sprožila skladateljevo domišljijo in v treh tednih je nastala petstavčna skladba: Simfonietta s fanfarami.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni. Pripravljajo jo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

1.Gabriel Fauré: Sonata za violončelo in klavir št. 2 v g-molu, op.117
Izv.: Klavir: Zoltan Peter
Violončelo: Ciril Škerjanec

2.Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47
Izv.: Violina: Igor Ozim
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir.: Marko Munih

Praslovan ni le naslov ene najbolj znanih skladb Zorana Predina, temveč je tudi naslov novega dokumentarnega filma režiserja Slobodana Maksimovića o ustvarjalni in življenjski poti glasbenika, ki se je pri svojem delu vztrajno opiral na uporniški potencial umetnosti.
Film s številnimi posnetki koncertov, dogodkov in drugega gradiva prikaže lok razvoja glasbe Zorana Predina v zadnjih več kot štirih desetletjih – ob njegovi karieri pa tudi spremembe v družbeno-političnem ozračju našega prostora in nekdanje skupne države Jugoslavije. Predinovo ustvarjalno pot prikaže kronološko – od njegovih začetkov ukvarjanja z glasbo v Mariboru do obdobja z novovalovsko skupino Lačni Franz, s katero je pustil pečat na širši jugoslovanski rokovski glasbeni sceni. Film se potem posveti poznejšim Predinovim obdobjem, v katerih je raziskoval različne glasbene zvrsti in sodeloval z glasbeniki, kot je na primer Arsen Dedić.
Praslovan je bil premierno prikazan avgusta na Sarajevskem filmskem festivalu, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel nagrado občinstva, preden je prišel na redni spored slovenskih kinematografov, pa se je zavrtel tudi na 27. Festivalu dokumentarnega filma.
Z Zoranom Predinom in Slobodanom Maksimovićem se pogovarja Tesa Drev Juh.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Izbor iz klavirske ustvarjalnosti Mihaila Glinke, Aleksandra Dargomižskega, Antona Rubinsteina, Milija Balakireva in Petra Iljiča Čajkovskega.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Že tradicionalno se 27. marca, ko zaznamujemo svetovni dan gledališča, v Prešernovem gledališču Kranj začne Teden slovenske drame. Predstavili bomo program 55. izdaje festivala in otvoritveno predstavo Gospodarji neumnosti Jureta Karasa. Prisluhnili bomo tudi festivalu (Ne)poslušno, ki se drevi prične v Španskih borcih.

11. marca 2024 je bil v Mestnem muzeju v Ljubljani koncert iz cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske. Prva polovica koncerta je pripadla harfistki Taji Rijavec, ki se je predstavila s pisanim sporedom, sestavljenim iz del, nastalih vse od dobe baroka do sodobnosti.
Glasbenica je harfo začela igrati pri sedmih letih na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Anje Gaberc in že v nižjih razredih prejemala nagrade na različnih tekmovanjih. Leta 2015 je na konservatoriju začela študij srednješolske stopnje, njena profesorica pa je ostala Anja Gaberc. Po maturi je nadaljevala glasbeno pot na konservatoriju v Maastrichtu na Nizozemskem, v razredu Anneleen Lenaerts. Tam je leta 2023 tudi diplomirala, potem pa se vpisala na podiplomski študij v razredu Gabriele Mossyrsch in specializacijo pri Anneleen Lenaerts – oboje na Zasebni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju.

DOMENICO SCARLATTI: SONATA V A-DURU, K 208 ZA HARFO SOLO
BEDŘICH SMETANA/HANS TRNEČEK: VLTAVA ZA HARFO SOLO
ALOJZ SREBOTNJAK: PET PRELUDIJEV ZA HARFO (št. 2 in 4)
PHILIPPE HERSANT: BAMYAN ZA HARFO SOLO

Rok Vilčnik (s psevdonimom rokgre) je izjemno vsestranski ustvarjalec; med drugim je pesnik, dramatik, scenarist, glasbenik, režiser in pisatelj. Pri založbi Litera je lani objavil svoj četrti roman Mehanizem. Roman je napisal kot alegorijo o izjemni volji po preživetju. Od tod naprej pa si sledijo presenečenja: za svoj obstoj si prizadevata mehanični bitji Titina in Titin; na hrbtu nosita škatlo z lučko; njuna svetloba vsaj nekoliko osvetljuje svet okoli njiju, svet neskončne teme. In ko začne nekega dne Titinina svetloba slabeti, se njuno potovanje, pustolovščina začne. Na svoji poti srečata zelo različna bitja in pisatelj si je pri tem dal precej duška, predvsem pa mu je uspelo, da je zgodbo izpeljal občuteno in za žanr alegorije prepričljivo. Več o romanu pove Rok Vilčnik v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Tokrat se bomo posvetili francoski glasbi sedemnajstega stoletja za solistično violo da gamba. Skladbe nekoč legendarnih, a danes skoraj neznanih avtorjev Hotmana [izg. Otmana], Dubuissona, Sainte-Colomba in de Machyja so nastajale dolgo pred dobro znanimi Bachovimi mojstrovinami za violino ali violončelo brez spremljave, a pričajo o izredni glasbeni in tehnični ravni nekdanjih glasbenikov.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se zgodba dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. Poskušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police.

Drago Jančar (roj. l. 1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 pa vse do upokojitve l. 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus dobil avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige je Ivan Lotrič.
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, l. 2021.
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je izvrstna komponistka in aranžerka. Vodi svoj orkester in je solistka na trobenti. 13. aprila bo nastopila v Cukrarni v Ljubljani, v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Posebej za to priložnost je napisala suito Chronos, za Big Band RTV Slovenija on solista, trobentača Tomaža Gajšta. Nastopila bo tudi vokalna solistka Ana Čop.

V ansamblu igrajo uspešni mlajši in perspektivni člani Berlinskih filharmonikov, med katerimi so prejemniki prvih nagrad tekmovanja ARD v Münchnu.

V Komornem studiu predstavljamo komentirane posnetke 3. koncerta komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. 28. januarja letos je v Unionski dvorani prvič gostoval Sekstet Filharmonične camerate iz Berlina. Ustanovili so jo leta 2001 in deluje v simfoničnem orkestru Berlinske filharmonije. Glede na sporede igrajo kot godalni kvintet, sekstet ali oktet, nastopajo pa v uglednih koncertnih dvoranah, kot so Filharmonija v Berlinu, dvorani Festspielhaus v Lucernu in Gaveau v Parizu ter druga koncertna prizorišča po svetu. Sekstet Filharmonične camerate iz Berlina glasbeno vodi violinist Luiz Felipe Coelho, v godalnem sekstetu pa igrajo tudi ustanovna člana skupine, violinist Romano Tommasíni in violist Wolfgang Talirz, ter mlajši godalci: violist Sebastian Krunnies ter violončelista Tatjana Vasíljeva in Christoph Heesch. Godalci Seksteta Filharmonične camerate iz Berlina so na koncertu v Unionski dvorani v Mariboru predstavili dve glasbeni mojstrovini nemškega romantika Johannesa Brahmsa, v katerih prevladujejo temnejše tonske barve in basovski odtenki po dveh violončelov in viol v sozvočju z zvoki dveh violin. Brahmsova godalna seksteta sta deli iz skladateljevega zgodnejšega obdobja v štirih kontrastno zasnovanih stavkih: Godalni sekstet št. 1 v B-duru, op. 18, iz leta 1860, ko je imel 27 let, in Godalni sekstet št. 2 v G-duru, op. 36, ki ga je dokončal pet let pozneje, leta 1865.

Igra je posvečena letošnji prejemnici igralske nagrade Marije Vere za življenjsko delo, Mileni Zupančič – umetnici, ki je s svojo predanostjo in nenehnim iskanjem novih izraznih možnosti bogatila in še bogati umetniški in medijski prostor. Ustvarila je številne in raznovrstne vloge. Njeno izjemno igralsko mojstrstvo je pustilo neizbrisljiv pečat v gledališki umetnosti, v kateri s sugestivno interpretacijo in vrhunsko izrazno močjo že več desetletij bogati slovensko kulturno krajino. Kot vrhunska umetnica je s svojo karizmo in interpretacijami osvojila tako stroko kot občinstvo. V igri jo boste lahko slišali v vlogi ženske v različnih življenjskih obdobjih v vrhunski interpretaciji skupaj z Ivom Banom.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbeni opremljevalec: Ilija Šurev

Evico igra Milena Zupančič,
Valentin je Ivo Ban.

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1983.

Glasbena medigra.

Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova kot Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zapisala literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in ,,poučna''; po Andreju Inkretu je "eksemplarično pokazala na načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha". Smole se v svoji dramski različici (iz leta 1969) ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom, potem ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje, v drugem delu te dvodelne drame pa je subjektivni drami konvertita pridružil splošnejšo, družbeno: o Črtomirovih 'rojakih Slovencih' in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata. Ne glede na njihovo šibko kritično maso "bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ..." (A. Inkret). Smole tako Črtomiru in njegovi samovolji postavlja nasproti postprešernovskega junaka, v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: "… da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo."
Zvočno gledališče torej ob 27. marcu, svetovnem dnevu gledališča.

Nastopajo Saša Tabakovič kot Kočar, Matej Puc kot Gorazd in Primož Pirnat kot Bonifacij,
glasbena oprema: Darja Hlavka Godina,
ton in montaža: Sonja Strenar,
režija: Špela Kravogel.
Urednik oddaje: Matej Juh.
Produkcija leta 2020.

Skladatelj Charles Martin Loeffler se je rodil leta 1861 v Nemčiji. Študiral je v Berlinu in Parizu, leta 1881 pa se je odselil v Ameriko in postal član orkestra Leopolda Damroscha. Ko so tisto leto ustanovili Bostonski simfonični orkester, je bil njegov koncertni mojster in ta ansambel je prvič izvedel njegova pomembna dela. Leta 1905 je Loeffler nehal igrati v orkestru in se je posvetil skladanju. Umrl je leta 1935.
V bistvu je bil Loeffler učenec postimpresionistične šole. Vse življenje se je vztrajno držal visokega ideala, želje, da bi z gladko tekočo glasbo izražal lepoto. Lahko rečemo, da je nadaljeval tam, kjer je Debussy nehal. Umetnost glasbenega impresionizma je pripeljal do neizogibnega – morda dokončnega – cilja.