Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Giulianija, Bacha, Clementija, Rahmaninova, Glinke, Dohn 9anyija, Dukasa, Chopina, Saint-Saënsa, Rossinija, Donizettija, Bellinija, Meyerbeerja in Verdija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo:
izvedba Maše v h-molu Johanna Sebastiana Bacha v Slovenski filharmoniji,
koncert "Sodobna glasba ni bavbav" v okviru cikla Družinski koncerti v Slovenski filharmoniji,
jubilejni koncert "Misija mogoče" vokalne skupine BeJazzy

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Veronika Dintinjana (1977), pesnica in prevajalka, po poklicu pa kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij (2008), uveljavila kot izstopajoča avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svoji izreki natančen ter prav zato ustvarja intenzivne, slikovite podobe. Pesem Novo jutro – interpretira jo avtorica – je iz njene knjige, v njej pa pesnica predstavi skupek asociacij, ki se zlijejo v večplastno pomenskost.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na začetku februarja je izšla zgoščenka z naslovom O, Listen!,
glasba Danskega vokalnega ansambla pod vodstvom Martine Batič.
Na posnetku so dela slovenskega skladatelja Uroša Kreka in danske skladateljice Else Marie Pade.
V pogovoru z dirigentko Martino Batič izveste vse podorbnosti o novosti.

Oddajo namenjamo Nini Rajić Kranjac, gledališki režiserki in letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada. Nina Rajić Kranjac ustvarja predstave tako v institucionalnih gledališčih kot na neodvisni sceni, s svojo samosvojo poetiko, premišljeno režijo, poglobljenim delom in širokim poljem zanimanja pa vedno znova prepriča številne gledališke komisije, kritike in občinstvo - doma in tudi po svetu. Umetnica je na svoj talent opozorila že v času študija z uprizoritvijo dela tisočdevetsoenainosemdeset (1981) Simone Semenič in z magistrsko uprizoritvijo Zborovanje ptic. Njena uprizoritev Mrakijada je prejemnica Šeligove nagrade na Tednu slovenske drame, Angeli v Ameriki so prejeli Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev, njena predstava Solo pa je prejela grand prix Mire Trailović za najboljši uprizoritev na festivalu Bitef. V utemeljitvi za nagrado Prešernovega sklada je komisija izpostavila tri njena dela: Zaprto študijo Ivana Viripajeva, Mrakijado po dramah Ivana Mraka in Angeli v Ameriki Tonyja Kushnerja. Z Nino Rajić Kranjac se je pogovarjala Ana Lorger.

Današnji Oddaljeni zvočni svetovi prinašajo nekaj glasbe, ki je tako ali drugače povezana z obdelovanjem zemlje. Primeri so del posameznih izročil poljedelskih ljudstev, od tistih, ki so od zemlje še odvisni, pa do nekaterih starejših, ki jih je sodobni način življenja od neposredne povezanosti z naravo in planetom že oddaljil. Kakorkoli, slišali bomo nekaj glasbe, posvečene naravi. Naj bo oddaja posvetilo ob začetku novega življenjskega cikla, vsaj v naših krajih.

Danes priljubljena glasba Maurica Ravela je bila v času nastanka označena za "sodobno".
Ali veste, da obstaja skladba za flavto in budilko?
Razširimo svoja obzorja s spoznavanjem zanimivih in igrivih skladb 20. in 21. stoletja. Bi pri izvedbi katere izmed njih tudi sodelovali?

Glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije
Alja Klemenc, dirigentka
Franci Krevh, povezovalec

https://filharmonija.si/koncert/sodobna-glasba-ni-bavbav/

V tokratni Kulturni panorami povzemamo nekatere odmevnejše dogodke, ki so se pretekli teden odvili v sklopu festivala Fabula. Med drugim sta v okviru teoretično-humanističnega programa festivala gostovala dva misleca – ameriški družbeno-politični mislec Francis Fukuyama in izraelski teoretik kapitalizma Noam Yuran. V nadaljevanju oddaje boste izvedeli, kdo je letošnji prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo ter več o retrospektivi vizualne umetnice in režiserke Nataše Prosenc Stearns. Obiskali smo tudi 16. Grošljev simpozij, za konec pa se odpravljamo še v Kranj, kjer se v četrtek, 27. marca, na svetovni dan gledališča, začenja 55. Teden slovenske drame.

Glasbena medigra.

Alenka Puhar je novinarka, publicistka, prevajalka, aktivistka za človekove pravice in pisateljica. Še kot študentka primerjalne književnosti in angleščine je prevedla distopični roman 1984 Georga Orwella, ki so ga že večkrat ponatisnili, leta pozneje pa je napisala knjige Prvotno besedilo življenja, ki se posveča zgodovini otroštva na Slovenskem v 19. stoletju, Peticije, pisma in tihotapski časi ter Slovenski avtoportret skozi karikature. Pa tudi številne biografije ljudi, kot so na primer Angela Vode, Mira Mihelič, Izidor Cankar. Bila je soavtorica knjig o Vitomilu Zupanu, Leonu Štuklju, Mimi Malenšek ... Alenka Puhar je nedavno praznovala osemdeset let. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Krečič.

Slavnostni koncert ob deseti obletnici delovanja bo v soboto, 22. marca, ob 19. uri v veliki dvorani KGBL na Ižanski cesti v Ljubljani. Zboru, ki ga vodi dirigentka Ksenja Pirc, se bo pridružil še jazzovski trio. Sestavljajo ga klaviaturist Anže Vrabec, basist Nikola Matošić in bobnar Tijan Grašič. Pa še vokalni kvintet Anakrousis ter dijaka oddelka za jazz KGBL, trobentač Anže Istenič in pevka Flora Krampač.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo posnetka s koncerta Godalnega kvarteta Juilliard, ki je 20. januarja letos nastopil v londonski dvorani Wigmore v sklopu BBC-jevega koncertnega cikla »The Lunchtime Concerts«. Legendarna zasedba, ustanovljena leta 1946, ki jo je medij The Boston Globe označil za »najpomembnejši ameriški kvartet v zgodovini«, trenutno igra v naslednji zasedbi: Areta Zhulla in Ronald Copes – violina, Molly Carr – viola in Astrid Schween – violončelo. Glasbeniki so najprej izvedli Beethovnov šeststavčni Godalni kvartet št. 13 v B-duru, op. 130, ki s številnimi enigmatičnimi spremembami razpoloženj sodi med največja komorna dela glasbene romantike, nato pa še Kvartet št. 8, imenovan ‘Beethovnova študija III’ sodobnega nemškega skladatelja Jörga Widmanna. Ta je v tristavčno delo vključil tudi temo nemškega plesa z začetka 4. stavka Beethovnovega Kvarteta, op. 130 in jo obdelal po variacijskem principu.

Zelo plodovit in inovativen portugalski pisatelj Gonçalo M. Tavares je marca 2020 ob spremljanju podob iz Italije, poročil in novic, povezanih s koronavirusom in pandemijo, začel pisati dnevnik. V predgovoru svojega Dnevnika kuge poudarja, da je bilo pisanje med to intenzivno tragedijo preprosto nujno. Vsak dan, vse do 20. junija, je pripravil besedilo za časopis Expresso, kar je pomenilo, da je bilo to, kar je napisal, istega dne tudi objavljeno. Intenzivnost, energičnost, ažurnost pisanja skoraj v živo je ob prebiranju zelo razvidna. Svoj pristop je Tavares pojasnil takole: "Vsako besedilo Dnevnika kuge sem napisal, kot da bilo zadnje, ne zato, ker bi mislil, da lahko umrem ali da bo konec sveta, ampak ker sem vso energijo dneva dal v besedilo – nobene municije si nisem prihranil za naslednji dan: vse je zdaj. In nato sem se prebudil naslednjega dne in se postavil v enak položaj: Vse je zdaj." Izbrali smo tri dnevniške zapise, ki se formalno približujejo pesmim v prozi.

Interpret: Branko Jordan,
prevajalka: Maja Žvokelj,
režiserka: Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica: Sonja Strenar.
Posneto leta 2025.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Radijska opera nas vabi v družbo ribe Faronike, s katero se potopimo v šumečo pesem morja in odkrivamo njegove brezmejne skrivnosti. Kdaj se razburkano morje pomiri in ali se ta, ki se iščeta, res nikoli več ne najdeta? Opero za dojenčke smo zaradi univerzalne zvočne govorice tokrat namenili tudi odraslim poslušalcem ob svetovnem dnevu voda.

Režiserka: Saška Rakef
Dramaturginji: Katarina Kompan Erzar, Nina Kokelj
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Avtorica izvirne glasbe: Bojana Šaljić Podešva

Pripovedovalka – Vesna Jevnikar
Glasova v morju – Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2022.

Radijska opera za dojenčke Morje je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

O Diki Rančigaj je znanega zelo malo. Vemo le, da se je rodila v glasbeno družino, leta 1931. Diplomirala je na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1955 in se kmalu zatem preselila v London, kjer je ostala in ustvarjala vse življenje. V obdobju tridesetih let je trikrat arhivno snemala za Radio Ljubljana in pustila trajno sled.

Lea Ypi (1979) se je rodila in odraščala v Tirani, pozneje pa je v Rimu študirala filozofijo in literaturo. Danes je profesorica politične teorije na London School of Economics in pisateljica. Njeno knjigo Svobodna, v kateri opisuje svoje odraščanje v Albaniji na prelomu dveh političnih ureditev, so prevedli že v 30 jezikov, zanjo pa je prejela številne ugledne mednarodne nagrade. Izbrali smo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Sande Šukarov.

Prevajalka Sanda Šukarov
Režiserka Saška Rakef,
Interpretka Sabina Kogovšek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strunar,
urednica oddaje Petra Meterc.
Posneto leta 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.