Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Petra Kolmančič je za svojo zbirko P(l)ast za p(l)astjo leta 2014 prejela Veronikino nagrado. Žirija je takrat zapisala, da jo je prepričala moč poezije, s katero po svojih notranjih brezpotjih samosvoje in historično ozaveščeno hkrati išče, kar je bilo najdeno in izgubljeno spet in spet. Pesem Prepoznavanje je leta 2015 interpretirala dramska igralka Alja Kapun.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V komornem opusu Leoša Jánačka, ki ga kot druge odlikuje izrazita individualna skladateljska gesta, izstopata dva godalna kvarteta. Oba sta prava glasbena bisera. Prvi godalni kvartet je Janáček napisal po literarni predlogi Leva Nikolajeviča Tolstoja Kreutzerjeva sonata.

Predstavljamo pianista, skladatelja in aranžerja Miho Renčlja ter njegovo glasbo z albuma Collective Keys II. Plošča klavirskih improvizacij je nadaljevanje avtorjevega projekta iz leta 2017. Miha Renčelj je tudi pevec, slovenskemu občinstvu se je predstavil leta 2012 na Festivalu slovenskega šansona ter dve leti pozneje tudi na festivalu Slovenske popevke. Več o drugem albumu klavirskih improvizacij pa je pred dvema letoma povedal v pogovoru z Almo Kužel.

Za tokratno oddajo smo izbrali glasbo francoskega skladatelja Clauda Debussyja, ki je umrl 25.3.1918. Prihajal je iz revnejše družine, zato se je z glasbo seznanil bolj po naključju, ob pomoči bogatih mecenk pa je potem študiral na pariškem konservatoriju, kjer je kmalu postal eden najboljših študentov. Za svojo kompozicijo, kantato Čudežni otrok je dobil tako imenovano rimsko nagrado in štiriletno štipendijo za bivanje v večnem mestu. V tem času je napisal Suite bergamasgue – Bergamaško suito, ki sicer sodi med njegova bolj tradicionalistično zasnovana dela, v tretjem stavku, priljubljeni Mesečini, pa je že mogoče prepoznati zametke impresionizma.

Ena pomembnejših znamenitosti Goriške je tudi podoba svetogorske Matere božje. Tokrat ponavljamo oddajo o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in o političnih zapletih za vrntev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor Ivan Merljak posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti.

V času, ko na odru ljubljanske Opere gledamo uprizoritev Opere za tri groše, ki jo je po besedilu Bertolta Brechta režirala Mateja Koléžnik, predstava pa je nastala v soprodukciji SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana, se bomo s treatrologom mag. Primožem Jesenkom iz Slovenskega gledališkega inštituta sprehodili med kritiškimi odzivi na dosedanje uprizoritve tega dela. Na slovenskih odrih jih je bilo, vključno s trenutno, deset, prvič je bila Opera za tri groše uprizorjena v režiji Bojana Stupice leta 1937.

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej.
Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami.

Avtor scenarija Drago Meglič,
igralec Branko Jordan,
bralka Mateja Perpar.
Režiser oddaje Klemen Markovčič,
urednik oddaje Vlado Motnikar.
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina.
Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak.
Produkcija 2025.

Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. O načinih uspešnega komuniciranja glede podnebne krize s sogovorniki: z nami bodo dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, ki je vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta.

Vabimo vas k spremljanju prvega dela Večernic Blažene Device Marije Claudia Monteverdija.
Slišali ga bomo v izvedbi ansambla Cantar lontano pod vodstvom Marca Mencobonija. Posnetki so nastali v baziliki sv. Barbare v Mantovi, ki je bila izjemen akustični izziv tudi za glasbene ustvarjalce poznega 16. in zgodnjega 17. stoletja. Izvajalci pa so za snemanje segli po Monteverdijevem izvirniku iz leta 1610, ki ga hrani bolonjski mestni muzej.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Grička vještica je, ne le hrvaška rock opera, pač pa predvsem in najprej ciklus romanov hrvaške knjizevmce Marije Jurič Zagorke. Grička vještica ni zgolj en roman, gre za kot rečeno ciklus sedmih zvezkov. Prvi roman, naslovljen Skrivnost krvavega mostu, znamenitega ciklusa je začel izhajati leta 1912. Nenadejan uspeh pa napelje lastnike tiskarne, da brez vprašanja pisateljice za dovoljenje, zapiše: To je zgolj uvod, kmalu bo na voljo tudi nadaljevanje. Kar se tudi zgodi.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Literarni večer ob 120. obletnici smrti namenjamo znamenitemu francoskemu avtorju Julesu Vernu. Danes ga opisujemo kot očeta znanstvene fantastike in skoraj 180 let let po izidu knjige Pet tednov v balonu še vedno strmimo nad njegovo neverjetno sposobnostjo pogleda v prihodnost. Junaki Vernovih romanov plujejo pod morsko gladino, se odpravijo na luno in v sredino Zemlje, ob vseh razburljivih dogodivščinah pa vedno najdejo čas tudi za dober obed. Vabimo vas k poslušanju komično-slastnih odlomkov pustolovcev iz Vernovih romanov, ki jih je za oddajo z naslovom Mož, ki je zrl v prihodnost pripravila Mateja Perpar.

Odlomke iz romanov Potovanje na luno, Bajna dediščina, Otroka kapitana Granta in Skrivnostni otok so prevedli Ivan Črnagoj, Bogo Stopar, Anton Bajec in Janez Gradišnik,
interpretirajo dramski igralci Sabina Kogovšek, Blaž Šef, Primož Pirnat in Lotos Šparovec,
bereta Ivan Lotrič in Maja Moll,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
tonska izvedba Nejc Zupančič,
režija je Igor Likar.
Oddajo je leta 2012 pripravila Mateja Perpar.
Urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko.

Tokrat v oddaji poslušamo kompozicije z albuma Murmuration I Transmit, ki je pred kratkim izšel v samozaložbi pod kuratorstvom Jeza rileyja Frencha in Pheobe riley La. Zvočna in intermedijska umetnika sta organizatorja srečanj, ki sta jih poimenovala murmuration. Beseda pomeni "zbor poslušalcev". Vsako leto se zbere nova skupina senzibilnih umetnikov in umetnic, ki raziskujejo lokacijske prakse poslušanja, izmenjujejo izkušnje ter iščejo povezave med zvokom in okolico, v kateri so. Na albumu Murmuration I Transmit je zbranih 26 zvočnih kompozicij, ki so nastale med lanskim srečanjem v dolini Glenshee na Škotskem. Tema srečanja je bilo "posredovanje" s fokusom na različnih oblikah prenašanja. Od oddaljenega pretakanja do govorjenih partitur in situ pa do razmišljanja o tem, kako se posreduje zvočna zgodovina.

Poljska pesnica Anna Świrszczyńska (1909–1984 ) je v preteklih letih po zaslugi prevajalke in in esejistke Jane Unuk dvakrat knjižno, predvsem pa prepričljivo nagovorila ljubiteljice in ljubitelje prevodne poezije. Leta 2018 je pri LUD Literatura izšla njena zbirka Baba sem, lani pri Mladinski knjigi pa še izbor njene poezije z naslovom Džingiskan v kopalnici. V Nokturnu lahko slišite nekaj pesmi iz omenjenega izbora (o ženski, ki rojeva, o mami, o ženski, ki poskuša biti zvesta sama sebi).

Prevajalka Jana Unuk,
režiser Ana Krauthaker,
interpretka Miranda Trnjanin,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.