Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo:
premiero Opere za tri groše Kurta Weilla,
5. koncerta abonmaja kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija,
3. koncert Simfoničnega cikla v Mariboru,
večer s Kurtom Weillom: od ekrana do odra v Celju,
14. koncert mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi,
okroglo mizo s temo Slovenska glasbena dediščina na Tržaškem.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Poezija Tomaža Šalamuna (živel je v letih od 1941 do 2014) je vse od prve, prelomne pesniške zbirke Poker, ki jo je leta 1966 izdal v samozaložbi, ohranila svežino in igrivost. To velja tudi za njegovo pozno pesem z naslovom Mus? Jambor? Ne, ne, mast, ki je izšla v pesniški zbirki Levu sem zribal glavo do pol gobca, potem sem nehal (iz leta 2009). Pesem interpretira avtor sam.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe.

Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič.

Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj
Urednik prenosa: Klemen Markovčič

Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marca 2025.

Karel Drugi je vladal od leta 1660 do svoje smrti petindvajset let pozneje. Bil je najstarejši preživeli otrok Karla Prvega, ki so ga obglavili leta 1649. Razglasili so ga za škotskega kralja, a ga je Oliver Cromwell premagal v bitki v Worcestru, zato je Karel devet let preživel v izgnanstvu v Franciji in na Nizozemskem. Po Cromwellovi smrti in ponovni vzpostavitvi monarhije se je vrnil iz Francije in postal eden najbolj priljubljenih angleških kraljev.

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s prejemniki najvišje muzikološke nagrade, Mantuanijeve, nadaljevali pa bomo z novo knjigo o Glasbeni matici Ljubljana in prejemniki nagrade Sama Smerkolja.
Hkrati poročamo s koncerta klavirskega kvarteta v Novi Gorici in Kopru, o začetku cikla Harmonia Concertans, nastopu treh akademskih pevskih zborov z naslovom V troje je lepše ter koncertu Mednarodni baletni gala.

Alenka Puhar je novinarka, publicistka, prevajalka, aktivistka za človekove pravice in pisateljica. Še kot študentka primerjalne književnosti in angleščine je prevedla distopični roman 1984 Georga Orwella, ki so ga že večkrat ponatisnili, leta pozneje pa je napisala knjige Prvotno besedilo življenja, ki se posveča zgodovini otroštva na Slovenskem v 19. stoletju, Peticije, pisma in tihotapski časi ter Slovenski avtoportret skozi karikature. Pa tudi številne biografije ljudi, kot so na primer Angela Vode, Mira Mihelič, Izidor Cankar. Bila je soavtorica knjig o Vitomilu Zupanu, Leonu Štuklju, Mimi Malenšek .... Alenka Puhar je nedavno praznovala osemdeset let, pred mikrofon jo je povabila Tadeja Krečič.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Kot je zapisal Jakov Milstein, je bila Marija Grinberg "že od mladosti pianistka s filozofsko naravnanostjo. Vedno se je dobro zavedala kaj počne. Njeno igranje je bilo jasno, premišljeno, odločno poudarjeno…igranje je prežemala vznemirljiva notranja moč, slikovitost, njena izpiljena obrt pa je bila neposreden izliv te obrti (...)".

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana bo zaživela prva koprodukcija ljubljanske Drame in Opere, uprizoritev Opera za tri groše. Delo Bertolta Brechta in Kurta Weilla, ki je spoj dramskega in glasbenega gledališča, je režirala Mateja Koležnik. To bo prva originalna izvedba pri nas, v kateri bodo nastopili dramski igralci, operni pevci in instrumentalisti.
Gledališka predstava z naslovom AS-LAS-GLAS prvega profesionalnega gledališča Koroških Slovencev teatra Rampa je nominirana za avstrijsko kulturno nagrado Stella za mlade. Gre za poseben projekt, ki na igriv način prikazuje, kako jezik ustvarja razumevanje in povezuje različne kulture.

Zadnji izmed prejemnikov Študentskih Prešernovih nagrad, ki se mu posvečamo v oddaji Mladi virutozi jer Alex Hren. Prve glasbene korake je opravil pri 12-ih s klavirjem, potem se je vpisal na mariborski Konservatorij za glasbo in balet ter ljubljansko Akademijo za glasbo. Trenutno študira na Visoki šoli za glasbo in ples v Kölnu.
Kakšno glasbo piše in za katera dela je prejel nagrado, bo povedal ob dveh delih, ki jih je izbral za oddajo:

ALEX HREN: OUT(R)AGE
ENSEMBLE RECHERCHE [00:11:19]

ALEX HREN: RUNOFF
KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: STEVEN LOY  [00:05:36]

Selma Skenderović je odlična predstavnica najmlajše pisateljske generacije: prepričala je že s prvencem, zbirko kratkih zgodb Zakaj molčiš, Hava?, z romanom In če vsi pozabijo, objavljenim pri Cankarjevi založbi s prepoznavno naslovnico Samire Kentrić, pa si je zadala še težjo nalogo: napisati roman o tujstvu, ki ga živi in se ga spominja njena romaneskna junakinja, študentka in prebivalka študentskega doma v Rožni dolini v Ljubljani s koreninami s Kosova in ranami, ki so jih njej in njeni sestri zadali nasilni starši. Več o romanu pove avtorica v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Posvečamo se skladbam osemnajstega stoletja za nenavadne instrumentalne zasedbe, od uverture za dve violi do koncerta za dude in partite za skupino kmečkih glasbil.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se dogaja v obdobju, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih razgrinjajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati in ki poskušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla ter porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih prebere ena izmed junakinj, ko po naključju v knjigarni vzame knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 pa je bil vse do upokojitve l. 2016 urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja; leta 2020 je za svoj opus dobil avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Solist petega koncerta kromatike bo Olivier Latry, eden vodilnih sodobnih interpretov in ambasadorjev orgelske glasbe, ki že štiri desetletja deluje kot titularni pariški notredamski organist. Izvedel bo Poulencov Koncert za orgle, timpane in godala. Gre za edinstveno delo, neobaročni poklon orgelski glasbi Buxtehudeja in Bacha, a hkrati tudi za glasbo, ki odseva napeto 20. stoletje in skladateljeva duhovna iskanja. Večer bo uvedla orkestracija znamenite šestglasne fuge iz Bachove Glasbene daritve izpod peresa Antona Weberna, velikega inovatorja glasbe, ki je hkrati močno spoštoval tradicijo. Večer se bo končal z Mozartovo poslednjo simfonijo v svežem pogledu prodornega dirigentskega gosta Oscarja Jockela, prejemnika nagrade Herberta von Karajana, dirigenta asistenta pri dveh znamenitih ustanovah, Berlinskih filharmonikih in pariškem ansamblu za sodobno glasbo Ensemble Intercontemporain.

V radijski igri se je avtorica, ki v svoji dramatiki pogosto obravnava socialne teme, posvetila tudi dogajanju in posledicam balkanske vojne. Z intimnimi zgodbami prikazuje krutost in usodne posledice vseh vojn. Tudi zgodba Medine je zgodba ene izmed tisoč posiljenih muslimank v Bosni. Posilstvo je bilo celo del taktike bojevanja in osvajanja ozemlja. Posiljene muslimanke, predvsem tiste, ki so pri tem še zanosile, so bile dvojno prizadete. V muslimanski kulturi je namreč posiljena ženska ožigosana in izločena.

Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc
Dramaturginja: Vilma Štritof
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Medina - Silva Čušin
Ajša - Nataša Barbara Gračner
Ženska - Lenča Ferenčak
Moški - Marjan Hlastec

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1993.

Glasbena medigra.

Na mednarodni dan frankofonije poslušamo verze iz najstarejšega obdobja francoske književnosti, ko so nastajali srednjeveški viteški romani truverjev. Najpomembnejši izmed njih je bil Chrétien de Troyes, avtor več besedil, med katerimi je tudi Vitez z levom ali roman o Yvainu. Imamo ga v izvrstnem prevodu Marije Javoršek. V odlomku bomo slišali, kako se Yvain bojuje z vitezom, ki je napadel njegovega bratranca: zvabi ga v grad v past, tam pa se Yvain zaljubi v gospodarico Laudine. Srednjeveška viteška ljubezen ima nam, daljnim potomcem, veliko povedati o nas samih, poudarja pisec spremne besede v knjigi Vitez z levom ali roman o Yvainu, pesnik Boris A. Novak. Interpret je Rok Kunaver.

Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc,
mojster zvoka: Andrej Kocan,
režiser: Jože Valentič,
urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten,
produkcija leta 2011.

Nastala je leta 1935 in se od prejšnjih tako zelo razlikuje, da bi bila lahko delo kakšnega drugega skladatelja. Ralph Vaughan Williams je uporabljal politonalnost in tokrat je napisal kristalizirano glasbo s trdimi ploskvami; ta glasba je po duhu moderna.