Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbenopolitično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij.

Tokratna zgodba je zgodba družine Krepek iz Maribora. Zgodba mamice Biljane, očeta Antona in sina Matea. In zgodba Junakov 3. nadstropja. Je zgodba, ki ne vpraša, samo zgodi se. Smo dovolj močni, da preživimo tudi najtežje dogodke v življenju? Anton Krepek in sin Mateo zdaj vesta, da morata naprej, prav vsak dan posebej, tako kot gre tudi pot po Caminu, in da se moramo tudi življenja učiti znova in znova. Antona Krepka je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V naših krogih debata pogosto nanese na vprašanje pekla, če ta obstaja ali ga ni. Ali je ta morda samo ostanek stare teologije, ki je želela vernika držati v strahu, da bi imela nad njim oblast, ali je pekel nekaj aktualnega tudi za sodobnega, vseh spon (in dolžnosti) osvobojenega človeka. Da pekla ni, je po navadi ugotovitev, ki sledi vprašanju Božje dobrote: če je Bog res dober, potem pekla kot kraja večnega pogubljenja ne more dopustiti.
Kaj pa če »dobroto« razumemo narobe? Kaj če je tisto, kar se nam zdi nekaj dobrega, v resnici nekaj škodljivega? In če je pekel nekaj, kar človeku pomaga biti (pravilno) dober? Zato ima pekel za nas večji pomen, kot si mislimo, če se ob njem seveda ne sprašujemo, ali je tam ogenj in ali po njem skačejo kosmati peklenščki z rogovi. Pomembno pri tem je razumeti, zakaj pekel kot kraj pogube za človeka mora obstajati, da ga v svojem govoru omenja tudi Jezus, zakaj brez njega pravzaprav ne moremo.
Zaradi vzgoje, namreč. Zaradi meja.
Takole namreč dandanes pravijo psihologi, ki so uvideli, da permisivna vzgoja ne deluje: da otroci potrebujejo omejitve, da se počutijo varne in zaščitene. Brez meja, brez doslednih pravil so otroci zmedeni. To se zgodi, če starši zamenjajo ljubeče vedenje s popustljivostjo. Razlika je tako v mejah: ljubeča vzgoja postavlja meje, popustljivost pa jih nima. Postavljanje meja torej ni namenjeno kaznovanju. Meje preprosto povedo, kakšne izbire so na voljo.
Zato torej človek potrebuje pekel: ker potrebuje meje. Ker je treba vedeti, da vsega pač ne smemo, da so črte, ki jih ne smemo prestopiti, da so stvari, ki imajo za nas tudi hude posledice. Ne samo zaradi morale in etike, tudi zaradi sebe moramo imeti meje, da se ne prekurimo. Zatorej moramo razumeti, kako nekaj škodljivega je za vsakega človeka popustljivost, ki jo imamo tako radi, ker nas drži v udobju.
Grožnja s peklom je zato na tem mestu izrazito pedagoške narave: kot izraz ljubeče pozornosti Boga, kot svarilo, da se lahko zgodi nekaj hudega. Lahko se zgodi, predvsem, če ne vemo, da se lahko. Ker je to pravzaprav pekel, hude posledice naše »svobode«, za katere nismo vedeli.
Zato: »Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj!« (Mr 9,43) Da bo imel tudi hudič svojo mejo.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Stavka zdravnikov traja že leto dni. V zdravniškem sindikati pravijo, da je stavka opozorilo, da v javnem zdravstvu ni vse v redu. S stališča običajnega človeka ta ugotovitev ni presenetljiva, saj smo se skoraj vsi na neki točki že soočili recimo z napotnicami z datumi, zamaknjenimi daleč v prihodnost, ali pa z dejstvom, da smo nenadoma ostali brez osebnega zdravnika. Kje torej smo? Kaj je s čakalnimi vrstami, kaj z vladnimi načrti, da je treba med javnim in zasebnim zdravstvom zarisati ostro črto? V tokratni epizodi oddaje Ob osmih gostimo novinarsko kolegico Heleno Lovinčič.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Spominjamo se Peta Watermana, ki praznuje 78. rojstni dan in poslušamo Kylie Minogue, ki prepeva skladbo producentskega tria Stock, Aitken, Waterman- I should be so lucky.

Medtem ko je zlatarstvo eno od najstarejših obrti, zlato pa ostaja priljubljeno – kot naložba ali nakit, je toliko bolj zanimivo, da je svet zlatarstva še vedno nekoliko skrivnosten in prav nič vsakdanji. Kako pripraviti pravo zlitino, da iz nje nastane prstan? Kako vredno je zlato danes, kako je bilo včasih? Več o tem, kako iz zrna plemenite kovine nastane prstan, izvemo v današnji Radiosferi, katere gost je zlatar in srebrokovač Christoph Steidl Porenta iz Zlatarne zlato runo.

Vsak aditiv, ki ga odobri Evropska agencija za varnost hrane, je v dovoljenih oziroma predpisanih vrednostih neškodljiv, pa če je naravnega ali sintetičnega izvora. Zakaj se torej aditivov drži negativen predznak? Kako varna in regulirana je njihova raba in kako prepoznati številne in pogosto begajoče označbe na embalažah? To in še marsikaj bomo v sredinem Svetovalnem servisu vprašali magistrico inženirko prehrane Edvino Hafner z Inštituta za nutricionistiko. Pišite nam ali pokličite po 9h!

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Andrej Šporn je Kranjskogorčan, ki je z drugim mestom na legendarnem smuku v Kitzbühlu leta 2010 osvojil srca ljubiteljev smučarske formule ena. A njegova pot ni le zgodba o zmagah in padcih na smučarskih progah, je tudi zgodba o neizmernem pogumu, vztrajnosti, iskrenosti in premagovanju ovir – tako v športu kot v zasebnem življenju. V oddaji Intervju bo govoril o začetkih svoje smučarske kariere, ko je kot slalomski up presedlal na hitri disciplini, napetih odnosih z nekaterimi trenerji, hudih poškodbah, zaradi katerih je moral večkrat premikati meje svojih fizičnih zmogljivosti, svoji ljubezni do lesa, ter o tem, kako se je po slovesu od belih strmin povsem posvetil očetovstvu in družini. Andrej Šporn je vedno sledil svoji poti, njegova trma pa postala ključ do uspeha. Pogosto je bil kritičen do vrhunskega športa, v katerem so, kot pravi, pomembni le še sponzorji in gledanost televizijskih prenosov, ne pa varnost smučark in smučarjev. Prisluhnite nam v sredo ob 10. uri in 10 minut in izvedeli boste, kaj Andreja Šporna še vedno žene naprej – tudi po koncu športne kariere, ki se je s strgano križno vezjo na njegovi najljubši smukaški progi končala leta 2017.

Medtem ko nekatere vile ob Blejskem in Bohinjskem jezeru žalostno propadajo, pa se nekatere po mnogih letih spet vračajo v življenje … V Ribčevem Lazu je pred kratkim na novo zaživela Vila Muhr, znana tudi kot Karađorđevićeva vila, ki ima zelo zanimivo in z modro krvjo obarvano zgodovino. Skozi dobrih 120 let zgodovine in prenovo vile se bomo sprehodili v oddaji Prvi na obisku ob 11.30.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Po odstopu Senada Jušića s položaja generalnega direktorja policije bo notranji minister Boštjan Poklukar vladi za vršilca dolžnosti predlagal dosedanjega direktorja uprave kriminalistične policije Damjana Petriča. V SD in Levici so Jušićev odstop pozdravili, kljub temu pa se bodo v koalicijskih partnericah Svobode še pogovorili o tem, ali bodo na interpelaciji ministra Poklukarja podprli ali ne.

Drugi poudarki:
- V celjski bolnišnici uveden inšpekcijski postopek zaradi suma neustreznega ravnanja z zdravstveno dokumentacijo.
- Družbeniki škofjeloškega invalidskega podjetja CSS potrdili likvidacijo družbe.
- Devetim družbam iz Zasavja iz sklada za pravični prehod dobrih 30 milijonov evrov.

Med poudarki oddaje še:
- Občani Hrpelj in Kozine nestrpno pričakujejo izgradnjo nove vstopne ceste v obrtno cono
- V Kostanjevici na Krki naj bi v prihodnjem mesecu dokončali pešmost
- Občina Radovljica v proračun vendarle vnesla sredstva za sanacijo Plečnikove senčnice Brezjanke
- Koroška osrednja knjižnica je prva v regiji s celovito elektronsko izposojo, odpirajo tudi prenovljeno bukvarno
- v Beltincih so si za veselje najmlajših kar sami pričarali sneg v parku

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Za nami je leto rekordov na trgu dela – med te spada tudi najmanjše število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije, ob tem je število zaposlenih preseglo milijon. Kaj bo prineslo to leto? Napovedi so optimistične, a nekoliko previdnejše. Vpliv nemške avtomobilske krize je pri nas že občutiti – je zato pričakovati odpuščanja? Na drugi strani pa v javnem sektorju, kljub zvišanju plač, še vedno vlada veliko pomanjkanje delovne sile. O teh aktualnih vprašanjih, povezanih z dogajanjem na trgu dela, v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje:
Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije;
Tilen Prah,izvršni direktor Skupine Kariera;
Tomaž Žirovnik, vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Osamljena zvezdica išče prijateljice na Zemlji.
Pripoveduje: Vojko Zidar.
Napisal: Igor Palčič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Po podelitvi zlatih globusov in pred objavo nominacij za letošnje oskarje se bomo v oddaji Gymansium z mladimi pogovarjali o njihovem filmskem okusu. Se navdušujejo nad ameriškimi visokoproračunskimi uspešnicami ali imajo, ker so člani žirije mladinskega filmskega festivala Kinotrip, raje manjše evropske filmske produkcije? Je uspešna knjižna predloga že zagotovilo za dober film? Mora film ugajati, zabavati, sporočati ali provocirati?

V oddaji Sami naši na Prvem bomo nocoj ob 21.15 v prispevku izvedeli več o pravoslavnih božičnih in novoletnih tradicijah, kot so kolede, badnik, božik, vasilica in vodici. Gostimo tudi Selmo Skenderović, ki je več povedala o svojem novem romanu In če vsi pozabijo. Oddajo pa bomo končali z zaznamovanjem 10-letnice televizijske oddaje Naglas, ki je postala pomembna platforma za glasove manjšin z območja nekdanje Jugoslavije.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Jean-Philippe Toussaint, sin časnikarja in knjigarke, je večkrat nagrajen belgijski pisatelj, fotograf in filmski ustvarjalec. Rodil se je leta 1957 v Bruslju, mladost pa je preživel v Franciji. Leta 2005 je objavil prvenec Kopalnica, sledila so številna druga dela, za katera sta značilna predvsem minimalizem in poetičnost; med njimi so Kamera, Televizija in tako imenovani Mariejin cikel štirih romanov o razhajanju ljubimcev. Njegova dela so prevedena v več kot 20 tujih jezikov.
V romanu USB-ključ, iz katerega je tokratni odlomek, avtor načenja tematiko novih tehnologij, spletne varnosti, dogajanje pa je postavljeno v Bruselj in na Japonsko. Odlomek romana je prevedla Tadeja Šergán.

Igralec Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
režiser Klemen Markovčič,
ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden,
urednica oddaje Tadeja Krecic Scholten.
Produkcija 2025.

Rdeča nit oddaje je mesec januar. Eden najmanj priljubljenih in sivih mesecev se je večkrat zapisal v glasbeno zgodovino. Med drugim je 1. januarja leta 1953 umrl eden najpomembnejših kantri glasbenikov 20. stoletja Hank Williams. Njegove skladbe je večkrat izvajal tudi Elvis Presley, ki se je rodil 8. januarja 1935, 9. januarja leta 1944 pa se je rodil ustanovitelj in kitarist rock zasedbe Led Zeppelin Jimmy Page in januarja leta 1969 je izšel prvi album skupine Led Zeppelin. Tudi Janis Joplin se je rodila januarja. Vse te odlične glasbenike poslušate v Godbah z zgodbo …