Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu dela Bálinta Bakfarka, Marka Rozsavölgyija, Ferenca Farkasa in Béle Bartóka.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu glasba Zoltána Kodálya.

Turški pesnik, pisatelj, dramatik, scenarist in režiser Nazim Hikmet se je rodil na današnji dan leta 1902 v Solunu, umrl pa je leta 1962 v Moskvi. Bil je med prvimi, ki so v turščini pisali v prostem verzu, s svojo poezijo se je uveljavil po vsem svetu. Pesem z naslovom Nasvidenje brat morje je prevedel Ivan Minatti, leta 2011, ko smo jo posneli za Lirični utrinek, jo je interpretiral dramski igralec Kristijan Muck.

Na sporedu glasba Franza Liszta, Josepha Joachima in Denesa Agaya.

V studiu Programa Ars bomo tokrat v živo gostili saksofonista Blaža Trčka in bobnarja Gašperja Bertonclja. Oba sta še veliko več kot samo to, zato ne zamudite pogovora, v katerega se boste lahko vključili po telefonski zvezi tudi vi. Podelili bomo tudi dve brezplačni vstopnici tistemu, ki bo pravilno odgovoril na zastavljeno nagradno vprašanje.

Mestni utrip in vrvež sta večkrat vplivala na Gershwinovo ustvarjanje. Ne glede na to, kam se je selil in v katerem mestu je ustvarjal, vedno je vključeval okolico v svojo glasbo. Občinstvo je bilo nad skladbo Amerikanec v Parizu navdušeno, glasbeni poročevalci in kritiki pa so bili različnega mnenja. Nekateri so grajali zgradbo skladbe, ki naj bi bila ohlapna, spet drugi so jo opisovali kot "otipljivo utelešenje melanholije in strukture" ali jo imenovali celo "najboljši primerek moderne glasbe po Gershwinovem Koncertu v F-duru".

Knjižna prvenka Hannah Koselj Marušič, interdisciplinarne umetnice, pesnice, kantavtorice, igralke in filmske ustvarjalke, knjiga poezije z naslovom VSE JE ENO VSE JE VSEENO, je večplastno delo, ki povezuje različne izrazne načine: pisano in govorjeno besedo, fotografijo in video, zvok in glas. Še bolj kot knjiga je interdisciplinarni projekt, ki izhaja iz globoko intimnih doživetij in z razgaljanjem anomalij družbenega tkiva suvereno vstopa na univerzalnejšo, družbenopolitično raven. Knjiga je izšla leta 2024 pri založbi Črna skrinjica in avtorici prinesla nominacijo za nagrado za najboljši literarni prvenec leta.

Podatki o vključenem avdio gradivu:
1. Zvočna slika filma ‘podgane z rožastimi klobuki’ (režija Hannah Koselj Marušič):
– avtorica zvočne slike: Jera Topolovec
2. Glasba videa ‘gledala sm skale’ (režija Hannah Koselj Marušič):
– avtorica in izvajalka: Hannah Koselj Marušič
3. Glasba videa ‘režem žamet’ (režija Hannah Koselj Marušič):
– miks glasbe ‘režem žamet’ in avtorica pesmi ‘režem žamet’: Hannah Koselj Marušič
– miks vključuje skladbo Immacolata – SBO ft. Sheby, z albuma skupine SBO, z naslovom Nemoč. Za to skladbo veljajo ti podatki:
produkcija: Vid Greganovič (SBO)
koprodukcija: MihaMih
avtor_ice_ji: Juca Bonaca, Benjamin Krnetić, Peter Frankl, Filip Đurić (SBO)
gostujoča umetnica: Maja Šebenik (Sheby)
miks in mastering: Mirko Vičentič Polič
– Izvajal_ke_ci celotne glasbe ‘režem žamet’: SBO in Sheby (Maja Šebenik), Zina Ban, Hannah Koselj Marušič, Danaja Kurnik, Rina Pleteršek, Nika Sergaš, Špela Setničar
4. Glasba filma ‘Avtopoet’ (režija Hannah Koselj Marušič):
– Avtorica in izvajalka: Hannah Koselj Marušič

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte dela za orkester Mozarta, Beethovna, Debussyja in Stravinskega.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb za orkester in koncertantnih del pod taktirko Uroša Prevorška, ki je bil prvi dirigent Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Vodil ga je od ustanovitve leta 1955 do leta 1966. Prevoršek je z idealizmom zgradil orkester, v katerem so najprej igrali študenti ljubljanske glasbene akademije in dijaki ljubljanske srednje glasbene šole. V oddaji bomo predstavili štiri posnetke iz starejšega glasbenega arhiva Radia Slovenija, ki so nastali v letih od 1956 do 1968: 1. stavek Koncerta za flavto in orkester v B-duru, Wolfganga Amadeusa Mozarta, 2. in 3. stavek Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 61, Ludwiga van Beethovna, Prvo suito Igorja Stravinskega in Sliko za orkester št. 2: Iberia Clauda Debussyja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 16. januarja, ob 5.05.


.

Konec decembra se je upokojil Tone Petelinšek, dolgoletni novinar in urednik na Radiu Maribor, ki deluje v okviru RTV Slovenija. Njegova kariera na radiu je dolga več desetletij, poleg novinarskega dela je znan tudi predvsem po svoji dejavnosti na področju verskih vsebin. Na Radiu Maribor je kar 38 let pripravljal in vodil versko oddajo Iz roda v rod, v kateri je obravnaval različne vidike duhovnosti in vere. Vseskozi je sodeloval tudi z Radiem Slovenija.

Glasbena medigra.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V SNG Drama Ljubljana bodo uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Predstavo je režiral Vito Taufer. Danes bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprli razstavo Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik, s čimer muzej obeležuje 150. obletnico rojstva tega slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca. V oddaji boste izvedeli, kako bodo gibalno ovirane osebe in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture. V Galeriji Murska Sobota pa bo vse do začetka marca na ogled razstava Slike Mirsada Begića, kiparja in risarja. Vabljeni k poslušanju!

Od njegovega rojstva letos mineva 170 let. »Kjer je samosvoj,« je o njegovi glasbi zapisal francoski glasbeni kritik Georges Jean-Aubry, »je njegovo čustvo čisto in plemenito in z ničimer nam ne vzbuja občutka, da se skuša vzdigniti nad nas. Nasprotno: to čustvo je nevsiljivo ob naši strani, prijazno razmišljajoče čaka, da bomo pozornost posvetili preprostim besedam trajne vrednosti, ki nam jih pripoveduje.« Pisal ni veliko, kar pa je ustvaril, je izpiljeno v vseh pogledih in taka so tudi njegova samospevna dela.

Poročamo o prvem abonmajskem koncertu iz cikla Mozartine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in prvem dogodku v koncertnem ciklu Zvokotok ter napovedujemo koncerte obeh ciklov.

Sredi 18. stoletja je v Evropi komorna glasba dobila svoj široki koncertantni pomen. Dvorane je postopno osvajala simfonična glasba. Simfonija je postala orkestrsko delo v obliki sonatnega cikla. Italijanska uvertura, ki je imela tri dele s hitrostno označenim zaporedjem: hitro – počasi – hitro, je dala temelj simfoniji z enakim zaporedjem samostojnih stavkov in z vrinjenim plesnim stavkom, ki je bil na začetku menuet. Klasično simfonijo so pisali italijanski mojstri in med njimi Sammartini, pisali so jo skladatelji iz 'mannheimske šole' in med njimi Stamitz. Na razvoj simfonije so vplivali nemški in italijanski skladatelji. V Haydnovih simfonijah pa že sledimo razvoju, ki ga ni bilo mogoče več ustaviti. »Ustvarjanje, tisočletni izziv – Haydnove simfonije« v oddaji »Čas, prostor in glasba«.

Butalski grb

Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s prodornim humorjem in izbrušenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo.

Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj.

Dramaturginja: Marinka Poštrak
Lektorica: Mateja Dermelj
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode
Režiser zvočne knjige: Alen Jelen

Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj.
Posneto leta 2022.

Leta 2012 je zasedba Nula Kelvina izdala svoj prvenec, album Možgani na paši. Slišali bomo nekaj skladb omenjene zasedbe, v goste pa smo povabili njeno gonilno silo, pevca, klaviaturista, avtorja besedil in glasbe večine pesmi, Marka Boha. Marko je sicer vpet v več glasbenih projektov oziroma se je pred nastankom omenjene zasedbe bolj posvečal džezu in pisanju šansonov tudi za druge, po strokovni strani pa je doktor medicine. Njegova besedila nas vodijo skozi opise ljubezenskih razmerij, skozi čustvovanja, turbulence, a vse to nepatetično – raje zadevo začini z zafrkljivostjo, nabritostjo, tudi s sarkazmom, vendar mu vseeno uspe na površju obdržati veliko občutljivosti in nežnosti, to pa kaže na avtorjevo izjemno mehko srce. (pon.)

Zaključujemo s poslušanjem izbora posnetkov z zadnjih Glasbenih dni v Donaueschingenu, ki so se odvili oktobra lani. Pred nami je še en koncert Simfoničnega orkestra Jugozahodnega nemškega radia iz Stuttgarta, tokrat pod vodstvom dirigentke Susanne Blumenthal, programski naslov koncerta »grosso« pa napoveduje tudi veliko zasedbo in reference na baročno obliko concerta grosso. Slišali bomo tri dela za orkester in soliste. V novi skladbi Georga Lewisa bosta zaigrala dva solista, saksofonist in improvizator Roscoe Mitchell ter mehaničnim klavir s podporo umetne inteligence – pred izvedbo bomo poslušali tudi pogovor s skladateljem. Orkester SWR je ponovno izvedel delo Pascale Criton Alter za sopran in orkester. Koncert, ki se je odvil 18. oktobra lani, pa je začela krstna izvedba dela Simona Steen-Andersena za klavirsko-tolkalski kvartet Yarn/Wire in orkester.

Še nadaljujemo temo Arsovega art ateljeja in poslušamo še en koncert z Glasbenih dni v Donaueschingenu. Roscoe Mitchell, ki je nastopil kot solist s Simfoničnim orkestrom SWR, je na festivalu igral še v triu z italijanskim bobnarjem Michelejem Rabbijem in berlinskim gramofonarjem Ignazem Schickom.

Jean-Philippe Toussaint, sin časnikarja in knjigarke, je večkrat nagrajen belgijski pisatelj, fotograf in filmski ustvarjalec. Rodil se je leta 1957 v Bruslju, mladost pa je preživel v Franciji. Leta 2005 je objavil prvenec Kopalnica, sledila so številna druga dela, za katera sta značilna predvsem minimalizem in poetičnost; med njimi so Kamera, Televizija in tako imenovani Mariejin cikel štirih romanov o razhajanju ljubimcev. Njegova dela so prevedena v več kot 20 tujih jezikov.
V romanu USB-ključ, iz katerega je tokratni odlomek, avtor načenja tematiko novih tehnologij, spletne varnosti, dogajanje pa je postavljeno v Bruselj in na Japonsko. Odlomek romana je prevedla Tadeja Šergán.

Igralec Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
režiser Klemen Markovčič,
ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden,
urednica oddaje Tadeja Krecic Scholten.
Produkcija 2025.

Zasedbo Clarinet Factory sestavljajo klarinetisti Jindřich Pavliš, Luděk Boura, Vojtěch Nýdl in Petr Valásek. Delujejo že vse od leta 2000. So klasično izobraženi glasbeniki, ki igrajo priredbe v zelo različnih glasbenih zvrsteh.