Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Telemannov Koncert za oboo, godala in basso continuo v D-duru, Trio za harfo, violino in violončelo v f-molu Louisa Spohra, Simfonija v E-duru Carla Dittersa von Dittersdorfa in Allegro za klavir v h-molu, op. 8 Roberta Schumanna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo Slavnostno koračnico iz 3. dejanja opere Libuša in klavirski ciklus O materi, op. 28 Josefa Suka.

James Joyce se je rodil februarja 1882 in umrl na današnji dan leta 1941. Najbolj znan je kot prozaist, zbirki zgodb Dublinčani je sledil roman Umetnikov mladostni portret, v nadaljevanju pa je z romanom Ulikses ustvaril eno temeljnih del modernega romana.Joyce je pisal tudi poezijo. Njegovo pesem Komorna glasba je prevedel Marjan Strojan, v Liričnem utrinku jo interpretira dramski igralec Boris Ostan.

Na sporedu suita iz baleta Košute Francisa Poulenca, Tarantella Maria Castelnuova Tedesca, simfonična pesnitev Za cvet modre lilije Joaquina Rodriga, V pokrajini Johna Cagea, simfonična pesnitev Amerikanec v Parizu Georgea Gershwina, Razpoloženjski prizori Johana Halvorsena in Koncert za flavto in godala Gordona Jacoba.

Ta teden se bomo v oddaji skladatelj tedna posvetili življenjski zgodbi in glasbi Georgea Gershwina. Večina ljubiteljev glasbe ga pozna po njegovih uspešnicah, kot so Rapsodija v modrem, operi Porgy in Bess, filmski glasbi in popevkah, za glasbeno zgodovine pa je med drugim pomemben, ker velja za človeka, ki je džez prinesel v velike koncertne dvorane.

Poslušali bomo glasbo bariton saksofonista Blaža Trčka z njegove nove plošče Pogovarjamo. 19. januarja 2025 jo bo predstavil na koncertu v ljubljanski Cukrarni.

Boris Pahor, veliki tržaški pisatelj je v visoki starosti, rojen je bil l.1913, odšel konec maja l.2022. Poleg številnih knjig v katerih je skozi prikaz lastne izkušnje s totalitarizmi XX. stoletja opisoval njihove zablode, ki se ne bi bile smele zgoditi, je zapustil tudi dobrih 5 tisoč kosov pisemske korespondence. Hrani jo NUK, bolj podrobno pa se jo je lotila redna profesorica slovenske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti dr.Urška Perenič. Sama pravi, da se je o tej nalogi še za časa življenja dogovorila s pisateljem. Zasnovala je projekt »Književna republika Borisa Pahorja«, in v tem okviru lani decembra uredila že drugi zbornik z več besedili o njegovem pisanju in življenju. Njegov naslov s podnaslovom »opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem« je »Jaz pa nikoli nisem sanjal«, in o opisih in pristopih različnih avtoric in avtorjev, ki so napisali prispevke smo z njo pripravili pogovor.

Julia Fischer je profesorica violine na Visoki šoli za glasbo münchenske univerze, kot solistka uspešno igra s simfoničnimi orkestri in v komornih zasedbah.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič namenjamo svetovno uveljavljeni nemški violinistki Julii Fischer, ki jo bomo predstavili kot komorno glasbenico. Julia Fischer je končala študij violine pri priznani profesorici Ani Čumačenko na Univerzi za glasbo in izvajalske umetnosti v Münchnu. Po odlično končanem študiju violine je leta 2011 nasledila svojo mentorico in na münchenski univerzi za glasbo postala profesorica violine. Ob igranju klasičnih in romantičnih koncertantnih del za violino se posveča izvajanju violinskih koncertov 20. stoletja in novih koncertnih del za violino, hkrati pa izvaja tudi veliko koncertov komorne glasbe. Pogosto muzicira in nastopa v duu s klavirjem ali violončelom, v klavirskem triu in s svojim godalnim kvartetom. V njeni izvedbi bomo poslušali Sonato za violino in klavir v a-molu, D385, op. 137, št. 2 Franza Schuberta, ki jo bo zaigrala s pianistom Martinom Helmchenom, z violončelistom Danielom Müllerjem-Schottom pa bo izvedla Sonato za violino in violončelo Mauricea Ravela. V oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z umetnico o violinskem repertoarju in izvajanju komorne glasbe.

Z gosti iz Spominskega centra Sarajevo se pogovarjamo o njihovem delu na področju kulture spomina s poudarkom na muzejskem kompleksu sarajevskega Predora rešitve, ki je Sarajevčanom med vojno nudil varno pot v in iz obleganega mesta. Kako je bil predor zgrajen, kaj je za Sarajevo pomenil in kako danes ohranjati z vojno povezane osebne zgodbe – o tem v oddaji spregovorimo z dr. Ahmedom Kulanićem, direktorjem Spominskega centra Sarajevo, Belmo Ćuzović, kustosinjo v muzejskem kompleksu Predora rešitve, ter Edisom Kolarjem in Midhatom Karićem, prav tako kustosoma v tem muzeju.

Pogovor je potekal konec novembra v Muzeju zgodovine Celje v okviru projekta Predor rešitve Radia Slovenija.

Nadaljujemo niz oddaj, v katerih predvajamo posnetke z nedavnega božično-novoletnega koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče. Ta je 8. decembra nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncertni program je imel naslov Pod severnim sijem. Že naslov delno razkriva rdečo nit prazničnega koncerta ljubiteljskega pihalnega orkestra iz Vevč; spored je namreč spletla večinoma glasba skladateljev, ki prihajajo z evropskega severa ali pa so tam našli navdih za svoja dela. Prejšnji teden smo predvajali štiri uvodna, izključno instrumentalna dela sporeda, danes pa smo za predvajanje izbrali naslednje štiri točke programa – pri prvi in tretji izmed njih se je Papirniškemu pihalnemu orkestru Vevče pridružil še Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, ki ga je pripravila zborovodja Alenka Podpečan, zadnjo, četrto točko današnjega izbora pa je izvedel zbor sam. Izbor sestavljajo simfonična pesnitev Finlandija Jeana Sibeliusa, pesem Rdečenosi jelenček Rudolf Johnnyja Marksa, ki jo je v instrumentalno preobleko za pihalni orkester odel Naohiro Iwai, venček božičnih napevov The Spirit of Christmas Jacoba de Haana in slovenska narodna pesem Na gori je moj dom v zborovski uglasbitvi Jana Trilerja. Dirigent je Miha Kosec.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.

Udeleženci izobraževanja Emars master bodo zaigrali ta in prihodnji teden v oddaji Nove glasbene generacije.
Emars je ideja o ustvarjanju in povezovanju glasbenikov, ki prek glasbe s svojim delom in različnimi izkušnjami bogatijo svoje znanje. V svoji platformi vključuje poletno šolo za mlade glasbenike, Festival EMARS, in Orkester Tour EMARS, pa tudi izobraževanje Emars master. Ta pomeni najvišjo stopnjo izobraževanja v okviru tega projekta, in sicer mladim glasbenikom vseh starosti omogoča nadgradnjo rednega glasbenega izobraževanja z vrhunskimi profesorji. Poteka vse leto, in sicer glasbeniki poleg običajnega šolanja v glasbenih šolah obiskujejo še redna dodatna srečanja s profesorji izobraževanja Emars. Po končanem izobraževanju potekajo avdicije, na katerih izmed sodelujočih izberejo najboljše mlade udeležence, ti pa potem na zaključnem koncertu nastopijo kot solisti z orkestrom.
Lani so na zaključnem koncertu nastopili štirje glasbeniki: flavtistka Marija Obradović, pianista Nejc Kamplet in Lara Oprešnik ter violončelistka Ana Miculinić. Zaigrali so v Studiu 26 Radia Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Davorinom Morijem. Ta teden poslušamo nastopa pianistov. Nejc Kamplet je za svoj nastop izbral Lisztov prvi Koncert za klavir in orkester v Es-duru, S. 124, Lara Oprešnik pa Rapsodijo v modrem – Rhapsody in Blue Georgea Gershwina.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Poslušamo izbor del, ki so v instrumentalni glasbi pričarali plesne prizore, del Slavka Osterca, Petra Liparja, Danila Švare, Alda Kumarja, Janka Ravnika in Boga Leskovica.

O dedcu, babi in svinji, o Cefizlju in policaju; Skušnja v koruzi; Butalski kovač

Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s prodornim humorjem in izbrušenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo.

Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj.

Dramaturginja: Marinka Poštrak
Lektorica: Mateja Dermelj
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode
Režiser zvočne knjige: Alen Jelen

Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj.
Posneto leta 2022.

Doktor Valens Vodušek je v sedemdesetih za radio pripravil več oddaj, v katerih je predstavil in razložil nekatere značilnosti slovenskih ljudskih pesmi, pa tudi vplive, ki so jo oblikovali v preteklosti. Med drugim je predstavil tudi pesmi, ki so zgrajene na majhnem številu različnih tonovskih višin in na osnovi ene od teh predstavitev temelji razširjen izbor pesmi, s katerimi se srečujemo. Kar nekaj tovrstnih značilnih pesmi izvira iz Rezije.

Londonski simfonični orkester je na koncertu 19. septembra lani v dvorani Barbican v Londonu s svojim šefom dirigentom sirom Antoniem Pappanom gostil kitajsko pianistko Yujo Wang. Na programu so bili Koncertna uvertura v E-duru Karola Szymanowskega, 2. Klavirski koncert v f-molu Frederica Chopina in Simfonija št. 1 v D-duru Gustava Mahlerja.

Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem tunelu, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Predor rešitve pa niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela.

Režiser: Alen Jelen
Prevajalka: Tanja Bulajić
Dramaturg: Matjaž Briški
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug

Uredništvo igranega programa
Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023

Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS

Glasbena medigra.

Aleksandar Ristović (1933–1994) danes velja za enega izmed največjih sodobnih srbskih pesnikov. Njegovo poezijo so veliko prevajali, poleg tega pa so jo tudi uvrstili v številne antologije. V njej pesnik sopostavlja banalno in nadrealno, groteskno in lépo, in sicer z intonacijo, v kateri si satira podaja roko z ranljivostjo.

Interpret Aljaž Jovanović,
prevajalec Uroš Zupan,
režiser Klemen Markovčič,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
mojster zvoka Zmago Frece,
urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh.
Produkcija 2010.

Lani, 16. julija je umrla švicarska pianistka Irene Schweizer, stara 83 let. Bila je ena najbolj prepoznavnih predstavnic sodobne improvizirane glasbe, pomembna pianistka svobodne improvizirane glasbe in ena pobudnic enakopravnega sodelovanja jazzovskih glasbenic z moškimi kolegi. Zasnovala je dva glasbena festivala v Švici in ustanovila lastno založniško hišo Intakt.