Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ilma Rakusa se je rodila leta 1946 na Slovaškem, danes živi in ustvarja v Švici. Napisala je vrsto pesniških in kratkoproznih zbirk, za katere je med drugim značilna poglobljena in premišljena raba jezika. Njeno Pesem proti strahu, ki smo jo izbrali za Lirični utrinek, je poslovenila Amalija Maček. Leta 2015 jo je interpretirala dramska igralka Saša Mihelčič.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kar zadeva zgodbo in dogajanje, sta Mozart in libretist Emanuel Schikaneder v Čarobi piščali postavila umetniški spomenik prostozidarstvu, nekateri pa so jo videli tudi kot v alegorijo odeto kritiko tedanjih posvetne in cerkvene oblasti.

Gershwin je bil, kot smo omenili že v eni izmed prejšnjih oddaj, ne glede na slavo in denar, vedno isti. Skromen in nezahteven. Priljubljen je bil pri vseh opaznih umetnikih: od jazzovskih dirigentov, svetovno znanih teoretikov, skladateljev resne glasbe, glasbenikov s Tin Pan Alleyja do filmskih in gledaliških zvezdnikov.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajali bomo:

1.Louis Spohr: Koncert za violino in orkester št.8 v a-molu, op. 47
Izv.: Violina: Monika Skalar Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Anton Nanut

2.Muzio Clementi: Sonata v Es-duru, Op. 12 št. 4
Izv.: Klavir: Marija Kocijančič

3.Johann Nepomuk Hummel: Koncert za oboo in orkester
Uvod, Tema In Variacije
Izv.: Oboa: Stojan Dokuzov
Orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Anton Kolar

Dvajsetega januarja bo minilo sto let, odkar se je v Granadi v Nikaragvi rodil Ernesto Cardenal, eden največjih sodobnih pesnikov iz te države, sicer katoliški duhovnik in politik, zagovornik tako imenovane teologije osvoboditve. Objavil je številne pesniške zbirke z različnimi tematikami: ljubezensko, religiozno, eksistencialno, tudi socialno in politično. Ernesto Cardenal je leta 2014 obiskal Ljubljano in takrat se je z njim pogovarjal Andrej Rot ter pripravil oddajo o njem. Bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Mejnik v izvajanju Beethovnovih sonat je prišel z Arturjem Schnablom, ki jih je vseh 32 posnel v letih od 1932 do 1935 in postavil referenčno točko pianistom, ki so snemali integralno zbirko, nekateri med njimi tudi dvakrat ali celo trikrat.
Ni treba posebej poudarjati, da so ta branja v smislu Beethovnovega sloga precej različna. Od Schnablove vitalnosti, svojevrstne liričnosti Wilhelma Kempffa, Backhausove racionalne natančnosti, slogovne točnosti Brendla, formalnega pristopa Pollinija in filozofskega Arraua. Seveda je seznam izjemnih interpretov vseh Beethovnovih sonat precej daljši in med njimi upravičeno zaseda svoje mesto tudi Tatjana Nikolajeva.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Mestnem gledališču Ljubljanskem bodo uprizorili predstavo z naslovom Zakaj sva se ločila, ki jo podpisuje uveljavljeni ustvarjalni dvojec Katarina Morano in Žiga Divjak. Gre za intimni prerez odnosa in različnih situacij v njem, ki so povzročile odtujenost. V Drami slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo premiera odrske priredbe romana Draga Jančarja In ljubezen tudi.

Jan Triler je skladatelj, pianist in dirigent, ki se je po končanih Škofijski klasični gimnaziji ter Konservatoriju za glasbo in balet vpisal na študij kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Dušana Bavdka. Piše predvsem zborovsko glasbo, saj je tudi sam aktiven pevec in zborovodja, vendar ga zanima tudi ustvarjanje za večje zasedbe. Še posebej ga navdihuje slovenska ljudska pesem, tako je že več slovenskih zborov izvajalo njegove priredbe, njegova glasba pa je zazvenela tudi že v tujini.
Decembra je za svoj skladateljski opus v študijskem letu 2023/2024 prejel študentstko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

JAN TRILER: HINTS, 3. FINALE
Ansambel: CAMERATA ACADEMICA

JAN TRILER / SLOVENSKA LJUDSKA: ELIZIJSKA POLJA
MEŠANI PEVSKI ZBOR POMLAD, zborovodja: ALENKA PODPEČAN

JAN TRILER / SLOVENSKA LJUDSKA: NA GORI JE MOJ DOM
LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, zborovodja: KLARA MALJUGA

JAN TRILER: NA KRILIH UTRINKOV
Sopran: MAJA TRILER, tolkala: TRISTAN ARKO
ORKESTER KLARINETOV AKADEMIJE ZA GLASBO

Dr. Ana Makuc je pesnica, feministka, prevajalka teorije in poezije ter aktivistka. Doktorirala je na Univerzi v Lancastru iz ženskih študij in študij spolov, feminizem pa je pomemben tudi za njeno poezijo. Leta 2015 je objavila pesniško prvenko Ljubica Rolanda Barthesa (z ilustracijami Nevene Aleksovski) in zanjo dobila Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesmi v omenjeni zbirki pripovedujejo različne govorke iz literarne zgodovine in kulture ter tako izražajo – v pesničini interpretaciji – svoje usode. K tej obliki nagovora se je pesnica vrnila tudi v svoji drugi zbirki Švercam lubenici (objavljeni pri založbi Sophia). Tudi njena druga zbirka je premišljeno in dosledno izpeljano delo. Pesmi izrekajo različne lirske subjektke, vendar imajo njihovi nagovori skupni imenovalec: bralki in bralcu sugestivno približajo usode žensk iz življenja, včasih pa tudi iz literature. Več o knjigi, opremljeni z naslovnico in ilustracijami Samire Kentrić, pove Ana Makuc v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Znani slovenski lutnjist Bor Zuljan se že vrsto let posveča improvizaciji v renesančnem slogu. Že kot otrok si je izmišljal ritme na vseh vrstah tolkal ali ustvarjal zvoke in melodije na kitari. V zgodnjih najstniških letih je začel improvizirati bluz in rok z električno kitaro, spoznal je glasbo z Balkana in Bližnjega vzhoda ter se sčasoma posvetil tudi džezu. Vse to se je sestavilo v celoto med študijem kitare pri Dušanu Bogdanoviću, ki velja za edinstvenega improvizatorja in skladatelja. Takrat je Bor prvič vzel v roke lutnjo. Pomislil je, da so v renesansi veliko improvizirali, in se vprašal, zakaj tega ne počnemo tudi sami. To ga je popeljalo na dolgo pot raziskovanja pozabljenih tehnik kontrapunktične improvizacije. Med njenimi rezultati je album improvizirane glasbe, ki je nedavno izšel pri belgijski založbi Ricercar.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Plošča "An Odd Time of Day" s svojo glasbeno in vizualno zgodbo presega meje žanrskih pričakovanj in odpira vrata unikatni umetniški izraznosti. Premierna koncertna predstavitev bo jutri, 17. januarja v ljubljanskem Kazina Jazz Clubu, ob 20. uri.

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je decembra 2024 izvedel tretji koncert v 24. ciklu Sozvočje svetov v Narodni galeriji v Ljubljani z naslovom Zahodni veter, ki ga je z godalci pripravil umetniški vodja in dirigent Steven Loy.

Godalci Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije so 10. decembra 2024 v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani izvedli koncert z motom cikla Glasovi Zemlje II. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je od ustanovitve leta 1993 izvedel več kot 500 koncertov v Sloveniji in tujini. Repertoar Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije sicer obsega več kot 250 skladb vseh slogovnih obdobij od baroka do enaindvajsetega stoletja. Poslušajte komentirane posnetke koncerta Zahodni veter, ki ga izvajajo godalci Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije tokrat s koncertno mojstrico Mariko Przybyl. Tretji koncert 24. cikla prinaša spored del iz zahodne kulture z glasbenimi vplivi Amerike ter iz Evrope in Afrike. Poslušali bomo Liriko za godala enega ustvarjalnejših skladateljev in pianistov ameriške klasične glasbe Georgea Walkerja, ki je ustvarjal v 20. stoletju, preminil pa je pri 96 letih leta 2018. George Walker je v introspektivni Liriki za godala izrazil celostno čustveno preobrazbo človeka, ki se je upal poglobiti v bistvene vidike človeškega glasbenega in družbenega duha. Godalci bodo kot drugo delo izvedli Simfonijo v G duru št. 1, op. 11 francoskega skladatelja afriških korenin Josepha Bologna, ki je bil Chevalier de Saint-Georges / Vitez Saint-Georges in je v drugi polovici 18. stoletja ustvarjal v Parizu. Spevnost ameriške črnske duhovne glasbe v izvedbi godalnega orkestra bo obarvala partitura Adoracija – Obhajanje ameriške skladateljice Florence Price, ki je ustvarjala v prvi polovici 20. stoletja do smrti leta 1953. Latinskoameriški temperament nam bo približala Serenada za godalni orkester venezuelske skladateljice Terese Carreño, ki je bila tudi pianistka, sopranistka in dirigentka, ustvarjala pa je v drugi polovici 19. in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja.

S tridelno dokumentarno radijsko serijo bomo obudili spomine na obdobje pandemije covida-19, ki je našo družbo preplavil pred petimi leti. V prvem delu trilogije je predstavljeno prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki pa se kmalu spremeni.
Radijska igra je del projekta RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje, v katerem se sprašujemo, kakšne so posledice pandemije in ali smo pripravljeni, če se v prihodnosti zgodi kaj podobnega.

Avtorica in režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojster: Matjaž Miklič

Sodelujoči – dijakinja Zoja, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog dr. Tristan Rigler, antropolog dr. Dan Podjed, kolektiv Um&Kuna freestyle show

Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021.
Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Glasbena medigra.

Danska pesnica Inger Christensen je leta 1969 objavila pesniško zbirko To in najprej postala precej vplivna in znana doma, pozneje, ko so zbirko prevedli v druge jezike, pa še drugod po Evropi. Ko danes s časovne razdalje presojamo evropsko poezijo druge polovice 20. stoletja, lahko ugotovimo, da je To ena najpomembnejših pesniških zbirk. Zanjo je pesnica prejela številne nagrade, predvsem pa je ta zbirka aktualna, vplivna in zanimiva še zdaj, kar navsezadnje dokazujejo tudi danski politiki, ki v političnih govorih navajajo verze iz nje. Pesnica v zbirki s trdno zgradbo tenkočutno ubeseduje socialno kritiko in poetsko dojemanje stvari, razumevanje sveta nas samih. Inger Christensen bi na današnji dan dopolnila 90 let. Ob tem jubileju se bomo spomnili te velike pesnice, ki je umrla leta 2009.

Prevajalka Sara Grbović,
interpretka Darja Reichman,
režiser Jože Valentič,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednik oddaje Gregor Podlogar.
Produkcija 2015.

Klavirski kvintet, Blochova mojstrovina, je nastal leta 1923, prvič pa so ga izvedli 27. marca istega leta na koncertu Društva skladateljev v New Yorku. Delo je značilno po arhitektonski zgradbi. En sam motiv – s katerim se delo začenja – raste, se širi in razvija v nenavadno domiselne preobrazbe, postaja zdaj izraz junaštva, zdaj tožeča žalostinka, zdaj surov in divji, izzivalen krik. V vsem delu ni niti takta odveč, nobene nepomembne téme.