Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Mozartovo Sonato za klavir št. 18 v D-duru, K 576, Koncert za harfo in orkester Augusta Carla Dittersa von Dittersdorfa, prvi stavek Godalnega kvarteta v d-molu, op. 74 Maxa Regerja ter Chopinov Nokturno št. 5 v Fis-duru, op. 12, št. 2.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Poslušamo Gazele – sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca in Valček Benjamina Ipavca.

Ameriški književnik Raymond Carver se je v svoji poeziji pogosto navezal na kak vsakdanji dogodek, tega pa je pogosto na koncu pesmi zasukal in nekako osmislil. Tako tudi v pesmi Sprehod (v prevodu Marka Golje jo interpretira Gregor Zorc).

Poslušamo Koncert za marimbo in godalni orkester Petra Klatzowa, Pihalni kvintet v f-molu, št. 14, op. 99 Antonina Reiche, Zgodovino tanga Astorja Piazzolle, Sonatino za violončelo in klavir Zoltana Kodalya, drugi stavek Sonate za kitaro, op. 15 Maura Giulianija ter tretji stavek Sonate za harfo Ivana Mana Jarnovića in Sophie Giustine Dussek.

Kolednice so pesmi, ki jih kljub sakralni vsebini pri bogoslužju skoraj ne srečamo. Obredno jih pojo in igrajo koledniki, ko predvsem v božičnem času vse do svečnice hodijo od hiše do hiše. Ker je koledovanje star, predkrščanski ljudski običaj, ki izvira iz rimskih časov, so ga prevzeli vsi tisti narodi, ki so ob preseljevanjih prihajali v stik z rimsko kulturo; kolednic zato ne poznamo le na Slovenskem, ampak širom po svetu.

Na nedeljo Jezusovega krsta, neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije sv. Štefana Vipava. Mašuje dr. Gabriel Kavčič, vipavski župnik. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor Župnije Vipava, pod vodstvom Zvonke Starc. Na orgle igra Katja Poljšak.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Gerald Malcolm Durrell (1925–1995), zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik, avtor televizijskih oddaj in pisatelj, je sprva odraščal v Indiji, potem v Angliji, pozneje pa se je mati s tremi mlajšimi otroki preselila v Grčijo, na Krf, in tamkajšnja narava ga je močno zaznamovala. Izbrali smo poglavje z naslovom Sladka pomlad iz njegove knjige Moja družina in druge živali v prevodu Marjete Gostinčar Cerar. Durrell v njem opisuje, kako je na člane družine – ki so si bili popolnoma različni – deloval prihod pomladi.

Prevajalka Marjeta Gostinčar Cerar,
režiserka Špela Kravogel,
interpret Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc.
Produkcija 2020.

izvajajo odlomke iz del Bacha, Poulenca, Čajkovskega in Rimskega-Korsakova.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tokrat se podajamo na področje komorne glasbe, in sicer na sloviti švicarski Festival Verbier, kjer so 30. julija lani gostovali odlični komorni muziki – Kvartet Ébène in japonski pianist mlajše generacije Mao Fujita. Na koncertu v verbierski cerkvi so člani kvarteta – violinista Pierre Colombet in Gabriel Le Madagure, violistka Marie Chilemme in violončelist Yuya Okamoto – najprej izvedli Godalni kvartet št. 21 v D-duru, K. 575 Wolfganga Amadeusa Mozarta in 3. Godalni kvartet Alfreda Šnitkeja, v drugem delu pa je zvenel še obsežni, s češkim ljudskim melosom prežeti Klavirski kvintet v A-duru, op. 81 Antonína Dvořáka.

Za kristjanke in kristjane Jezusovo rojstvo pomeni tudi učlovečenje Boga. V ponovljeni oddaji bo frančiškan Jan Dominik Bogataj govoril o spisu O učlovečenju znanega škofa in pisca iz 4. stoletja sv. Atanazija.

14. januarja bo minilo 150 let od rojstva Alberta Schweitzerja, organista, nemškega protestantskega teologa, popotnika, filozofa, zdravnika, pisatelja in Nobelovega nagrajenca za mir. Bil je eden prvih, ki je začel raziskovati simbole v Bachovih kompozicijah, zlasti tiste s teološkim pomenom. »Če kdo, je bil za to delo primeren Albert Schweitzer, tako po svojem teološkem, filozofskem kot glasbenem znanju,« se v predgovoru k Schweitzerjevi knjigi Johann Sebastian Bach – Glasbeni pesnik spominja francoski skladatelj in organist Charles Marie Widor, ki je pri raziskovanju Bachovih orgelskih del s Schweitzerjem tudi sodeloval. Knjiga v prevodu dr. Eda Škulja od leta 2018 obstaja tudi v slovenščini; iz nje bomo tokrat črpali presenetljive Schweitzerjeve misli in spoznanja o Bachovi glasbi, ki bo tokrat zvenela v historičnih posnetkih Alberta Schweitzerja.

Novinarka, komentatorka in televizijska voditeljica Alenka Arko je dvaindvajset let na POP TV vodila oddajo Preverjeno. O svojem bogatem in razgibanem uredniškem in voditeljskem delu je leta 2024 v zbirki Kultura pri Mladinski knjigi objavila spominsko obarvano knjigo Bi to povedali tudi pred kamero?. Eno izmed v knjigi objavljenih besedil ima še kako zgovoren naslov: O izbrisanih prepozno in premalo.

Režiser Klemen Markovčič,
interpretka Darja Reichman,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
zvok Sonja Strenar in Urban Gruden,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2025.

Osrednjo oddajo nedeljskega glasbenega večera namenjamo skladatelju Olivieru Messiaenu, ki je po širini svoje filozofske misli življenja in sveta, vere in umetnosti, glasbe in ljubezni ena največjih osebnosti francoske in svetovne glasbe prejšnjega stoletja.

"Vsi imamo svoje mesto v zgodovini, moje pa je med oblaki," je nekje zapisal Richard Brautigan, ki je leta 1984, star 49 let, storil samomor. Ta ameriški pesnik in pisatelj, ki ga mnogi literarni teoretiki povezujejo s postmodernizmom, čeprav njegovega dela ni mogoče uvrstiti v literarnoteoretske kalupe, se je rodil leta 1935 v Tacomi in se je v literarno zgodovino vpisal kot pripadnik protikulturnega gibanja šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1967 je objavil svoj drugi roman Lovljenje postrvi v Ameriki in kmalu po izidu mednarodno zaslovel. Brautigan, ki je vplival na literarne ustvarjalce po vsem svetu, je napisal številne romane in pesniške zbirke. Zanj pa je značilno, da je pogosto pisal v prvi osebi in vključeval kraje in dogodke, s katerimi je bil povezan.

Avtorica scenarija Živa Emeršič,
prevajalec Igor Bratož,
interpret Boris Ostan,
bralka Stannia Boninsegna,
režiser Radivoj Podbršček,
urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar,
leto produkcije 2010.

Pod naslovom Majhna običajna knjiga prihajajo med poslušalce nove, sveže pesmi Mete Kušar. Knjiga njenega umetniškega ustvarjanja, ki jo piše že dolgo, pa ni ne majhna ne običajna.
Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Petnajst let je delala v Plečnikovi knjigarni (Ljubljana) in prejela Schwentnerjevo nagrado za uvajanje kulturno-umetniških programov v trgovino s knjigami. Leta 2012 je prejela Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko Kaj je poetično ali Ura ilegale.
Napisala je številne pesniške zbirke – nazadnje je leta 2022 izšla antologija Vse od prej, leto pred tem zbirka Zmaj, nastaja že nova knjiga pesmi. Pesmi, izbrane za Literarni nokturno, bodo vključene vanjo.

Interpretacija Blaž Šef,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Klemen Markovčič.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Produkcija 2024.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.