Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Boccherinija, Rameauja, Bacha, Corellija, Capponija, Wolfganga in Leopolda Mozarta, Haydna, Mendelssohna, Respighija, Smetane, Hačaturjana, Saint-Saënsa, Regerja in Nováka.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Festival EMONA 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Danes slavi pomemben življenjski jubilej dramski igralec Boris Juh. Potem ko je končal AGRFT, je najprej igral v Slovenskem mladinskem gledališču in v Mestnem gledališču ljubljanskem, nastopal je tudi na eksperimentalnih odrih tistega časa, Oder 57 in Gledališče Glej. Leta 1971 je postal član ansambla osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame, kjer je ostal vse do upokojitve in skozi desetletja ustvaril množico pomembnih vlog. Veliko je nastopal tudi v filmu in na televiziji ter seveda na Radiu, kjer v arhivu hranimo nešteto oddaj z njegovimi natančnimi, doživetimi in premišljenimi interpretacijami literarnih besedil. Izbrali smo njegovo interpretacijo pesmi Hvalnica zimi Jožeta Udoviča, pesnika, ki je živel med letoma 1912 in 1986 in ustvaril izreden pesniški in prevajalski opus.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Konec leta 2024 je praznovanje 60-letnice končal Akademski pevski zbor Maribor, ki je v preteklih letih pripravil projekt, predstavljen v tej oddaji. Zgoščenka Pójmo zaj, pojdimo zdaj, kolednice in ljudske skladbe je izšla septembra leta 2024 v sodelovanju z Regionalnim RTV-centrom Maribor – Radiem Maribor in ZKP RTV Slovenija in zajema šest skladb, ki so bile izbrane na natečaju v organizaciji APZ Maribor v »pokoronskem« obdobju. O celotnem projektu, natečajih, delovanju APZ Maribor ter tematiki prirejanja ljudskih pesmi v slovenskem prostoru je govorila dolgoletna vodja omenjenega zbora, skladateljica in vodja tega projekta Tadeja Vulc.

Danes slavi jubilej dramski igralec Boris Juh. Rodil se je leta 1935 v Celju. Po končanem študiju na AGRFT je najprej igral v Slovenskem mladinskem gledališču, nastopal je tudi na eksperimentalnih odrih, na Odru 57 in v Gledališču Glej. Leta 1971 je postal član ansambla osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame, kjer je ostal vse do upokojitve in skozi desetletja ustvaril množico pomembnih vlog. Veliko je nastopal tudi v filmu in na televiziji in seveda na Radiu. Pred desetletjem se je z Borisom Juhom pogovarjala Staša Grahek. Najprej o tem, kako je postal igralec.

Spoznavamo del kulture ljudstva Kajapo s porečja reke Xingu, pritoka Amazonke v Brazliji. Je manjšea od dveh ohranjenih skupin, ki živi ob stiku pragozda s travnatimi ravnicami, druge od skupin ljudstva Kajapo so po stiku z brazilskimi prišleki izginile. Tudi posegi v kulturo skupin Mekragnoti in Xikrin so bili v zadnjih desetletjih veliki, vendar pa se njihovo število v zadnjih letih zopet povečuje, tudi na račun izgubljanja izročila, ki pa je bilo v devetdesetih letih, ko so nastali posnetki, še dokaj ohranjeno.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Dušan Jovanović – kulturni terorist je razstava, posvečena temu velikemu gledališkemu vizionarju, praktiku in mislecu umetnosti in družbe. Gledališki svet pa je dosegla tudi novica o tekmovalnem in spremljevalnem programu 55. Tedna slovenske drame. V Tehniškem muzeju Bistra so predstavili načrt kompleksen prenove, o arhitekturi bomo govorili tudi s tandemom, ki bo zastopal Slovenijo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Več tudi o razstavah slikarskega opusa Mirsada Begića v Galeriji Murska Sobota ter o delu dr. Viktorja Murnika, Slovenec sem – in kdo je več?!, ki zaznamuje 150. obletnico rojstva slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca, ki je močno prispeval k razvoju slovenske telesne kulture in je tudi prvi znanstvenik na tem področju. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Dvajsetega januarja mineva sto let, odkar se je v Granadi v Nikaragvi rodil Ernesto Cardenal, eden največjih sodobnih pesnikov iz te države, sicer katoliški duhovnik in politik, zagovornik tako imenovane teologije osvoboditve. Objavil je številne pesniške zbirke z različnimi tematikami: ljubezensko, religiozno, eksistencialno, tudi socialno in politično. Ernesto Cardenal je leta 2014 obiskal Ljubljano in takrat se je z njim pogovarjal Andrej Rot ter pripravil oddajo o njem. Bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo izbrane posnetke s prvega dela koncerta dveh renomiranih britanskih pianistov Steva Osborna in Paula Lewisa, ki sta 10. oktobra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Tam sta izvedla glasbo za klavir štiriročno oziroma dva klavirja. V prvi iz niza dveh oddaj, namenjenih predvajanju posnetkov z omenjenega koncerta, bodo zveneli Schubertov Allegro v a-molu, D. 947 z vzdevkom Življenjski viharji, nato Šest študij v kanonski obliki, op. 56 Roberta Schumanna in zatem še Variacije na Haydnovo temo, op. 56b Johannesa Brahmsa.

Izbrano prozo namenjamo pesniku, pisatelju in filozofu Thomasu Mertonu, ki se je rodil pred 110. leti v Franciji očetu angleškega rodu z Nove Zelandije in materi Američanki. Rodna Francija ga je zaznamovala za vse življenje. Starši so bili slikarji, ki so zgodaj umrli, skrb zanj in precej mlajšega brata pa so prevzeli njuni ameriški stari starši. Po viharnih mladostniških letih, ko se je Thomas Merton med težkim iskanjem spustil "skoraj do pekla", kot je zapisal, ga je življenje pripeljalo v trapistovski samostan v ameriški zvezni državi Kentucky, potem ko je že diplomiral na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bil je neverjetno odprtega duha in kot menih trapist je iskal povezave tudi z drugimi verstvi. Poglabljanje v budizem ga je zaneslo na posvetovanje v Bangkok na Tajsko, kjer je v banalni nesreči leta 1968 umrl veliko prezgodaj. Zapustil pa je bogato duhovno dediščino. Avtobiografija Gora sedmih polic je eno njegovih prvih del, v katerem popisuje svoj težavni vzpon na Dantejevo goro vic, ki ga končno pripelje k Bogu. Dante je namreč v Božanski komediji naslikal vice kot goro s sedmimi nadstropji, na katerih se duše očiščujejo. Izbrali smo odlomek iz njegove avtobiografije.

Prevod Majda Capuder,
interpretacija Igor Samobor,
glasbena oprema Marko Stopar,
ton in montaža Staš Janež,
režija Igor Likar.
Leto nastanka 2005.
Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

V metafikcijski grozljivki dramski junak zamenja stvarnost s svojo domišljijsko resničnostjo. Svojo ženo namreč nadomesti z lutko iz izložbe, ki zanj postane nič manj kot svetovno znana literarna junakinja Lulu, usodna ženska iz istoimenske drame Franka Wedekinda. Z njo hoče junak začeti novo življenje, vendar pa se njegova nerealna domislica izteče na podoben način, kot je sam opravil s svojo ženo in s stvarnim svetom.

Režiser: Gregor Tozon
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar

Igralca – Pavle Ravnohrib, Judita Hahn Kreft

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Danes slavi lep jubilej dramski igralec Boris Juh. Rodil se je v Celju, po končanem študiju na AGRFT je najprej igral v Slovenskem mladinskem gledališču in Mestnem gledališču ljubljanskem, nastopal pa je tudi na eksperimentalnih odrih, na Odru 57 in v Gledališču Glej. Leta 1971 je postal član ansambla osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame, kjer je ostal vse do upokojitve in skozi desetletja ustvaril množico pomembnih vlog. Veliko je nastopal tudi v filmu in na televiziji ter seveda na Radiu.
V našem bogatem arhivu hranimo veliko skozi desetletja nastalih oddaj z Juhovimi natančnimi, doživetimi in premišljenimi interpretacijami literarnih besedil.
Za Literarni nokturno smo ob igralčevem rojstnem dnevu iz radijskih literarnih oddaj izbrali pesmi Bestiarij Marjana Strojana, Prihod pomladi Franceta Balantiča, Zate, oh, demokracija Walta Whitmana v prevodu Uroša Mozetiča, Sreča frfrava je punčara Heinricha Heineja v prevodu Mileta Klopčiča, Osvoboditev Trsta Miroslava Košute, Prazno mesto Franceta Forstneriča in sonet Milana Jesiha.

Izbor pesmi Staša Grahek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža David Lap.

Produkcija januar 2025.