Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Johann Sebastian Bach: Partita št. 6 v e-molu, BWV 830 / Jean Louis Steuerman

Ottorino Respighi: Chaconne za violino, orgle in orkester po delu Tomasa Vitalija / Ingolf Turban, Angleški komorni orkester, Marcello Viotti

Luigi Boccherini: Koncert za violončelo in komorni orkester v G-duru / Julius Berger, Jugozahodnonemški komorni orkester iz Pforzheima, Vladislav Czarnecki

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Radamés Gnattali: Sonata za kitaro in violončelo/Aljaž Cvirn, Isabel Gehweiler

Ante Grgin: Concertino za klarinet in orkester št. 1/Mate Bekavac, Simfoniki RTV Slovenija, Anton Nanut

Leonard Bernstein: Somewhere (aranžma: Vijay Iyer)/Vijay Iyer Trio

Avstrijska pesnica in pisateljica Friederike Mayröcker, ki je živela v letih od 1924 do 2021, je veljala za avantgardno pesnico; v svojem pisanju je pogosto eksperimentirala z jezikom. Za njeno ustvarjanje je bila pomembna dolgoletna zveza s pesnikom Ernstom Jandlom. Svoj pesniški proces je nekoč opisala z besedami: "Živim v slikah. Vse vidim v slikah, moja celotna preteklost, spomini so slike. Slike preobrazim v jezik tako, da splezam v sliko. Hodim po njej, dokler ne postane jezik." Pesem Friederike Mayröcker z naslovom Fotografija je prevedla Tanja Petrič. Leta 2015 jo je interpretirala dramska igralka Darja Reichman.

Dekle je po vodo šlo (aranžma: Renato Chicco) / Renato Chicco Trio

Steve Reich: Nagoya Marimbas / Gabor Pusztai, Csilla Gyore

Kačis: O zvezdah / Ana Kravanja, Tea Vidmar, Samo Kutin

Frank Martin: Trio za klavir, violino in violončelo na irske ljudske pesmi / Trio Arcadia

Silvia Tarozzi in Deborah Walker / ljudske pesmi: Dondina, La campéna ed San Simòn - Ignoranti senza scuole

Jani Golob: Štiri slovenske ljudske pesmi za godala / godala Simfonikov RTV Slovenija, Anton Nanut

Ruben Machtelinckx, Thomas Jillings, Nils Økland, Niels Van Heertum, Ingar Zach: Ostinato, Light as Never

Fabio Nieder: Štiri slovenske ljudske za prst palec / Aldo Orvieto

Luciano Berio: Ljudske pesmi / theresa plut, komorna zasedba Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Mojca Lavrenčič

Alojz Srebotnjak: Sonatina št. 1 za violino in klavir / Volodja Balžalorsky, Christoph Theiler
violina: Volodja Balžalorsky
klavir: Christoph Theiler

George Gershwin je svoje spretno skladateljsko pero za ustvarjanje izrabljal v zgodnjih jutranjih urah, ko je mesto še spalo. Čeprav je melodije snoval hitro, k delu vseeno ni vedno rad sedel. To naj bi mu pomenilo napor. Ko pa se je enkrat lotil skladanja, je melodije in ritme dolgo pilil ter obdeloval z največjo skrbnostjo. Ustvarjal je lahko tudi v sobi, polni gostov. Nekoč je celo dejal, da je mrzlično, burno mesto New York najprimernejši prostor na svetu za delo.

S potrditvijo glasov elektorjev iz zveznih držav je Donald Trump tudi uradno postal zmagovalec novembrskih predsedniških volitev v Združenih državah Amerike. A čeprav naj bi Američani in svet vedeli, kakšne posledice ima lahko nepredvidljivost, če je to ena najočitnejših lastnosti stanovalca Bele hiše, Donald Trump še pred svečano prisego, s katero bo 20. januarja uradno začel svoj mandat, preseneča. Tako s provokativno kadrovsko zasedbo svojega kabineta, kot z megalomanskimi zahtevami do kongresnikov po sprejetju »lepega« zakona, ki naj bi rešil vse, od usode davčnih olajšav za najbogatejše do politike priseljevanja. Zlasti pa človek, ki se je hvalil, da ni začel nobene vojne, in ki je v prvem mandatu veljal za izolacionista, preseneča z zaskrbljujočimi predlogi o nakupu Grenlandije in Kanade ter vrnitvi Panamskega prekopa pod ameriški nadzor, grožnjami Hamasu in perspektivami končanja pošiljanja pomoči Ukrajini. Njegov vplivni pokrovitelj, najbogatejši Zemljan, Elon Musk pa medtem na spletu izraža podporo skrajno desnim strankam v Evropi.
Če Donald Trump tako zelo dobro čuti horizonte povprečnega ameriškega volivca, se lahko že zdaj vprašamo, ali je Trump 2.0 inačica, ki so jo imeli Američani v mislih, ko so novembra dahnili svoj usodni »da« v njegovo podporo.

Slavnost kolednic, op. 28 je Benjamin Britten namenil za deški zbor, solo glasove in harfo. Besedilo, ki ga je vzel iz zbirke Angleška plejada kratkih pesmi, je oblikoval v dvanajst stavkov, glasbo je skomponiral leta 1942. Delo, namenjeno izvajanju v božičnem času, črpa navdih iz gregorijanske antifone Hodie Christus natus est – Kristus danes se je rodil. Slavnost kolednic Benjamina Brittna predstavljajo Dunajski dečki pod vodstvom dirigenta Antona Neyderja.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ob začetku oddaje bomo slišali Sonato za orgle v C-duru Jakoba Frančiška Zupana. Skromna, a sila spevna orgelska sonata, v skladateljevem času dobrodošla skladba za igranje med mašno véro in darovanjem, bo samo uvod v mozaik njegovih večinoma cerkvenih vokalno-instrumentalnih del, za katera so značilne precej bogatejše zvočne barve. Tudi zato se Jakoba Frančiška Zupana drži vzdevek »slovenski Mozart«.

Tokrat se bomo poglobili v film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadia (filmska pripoved, v kateri se prepletejo zgodbe treh žensk v Mumbaju, je prejela veliko nagrado žirije v Cannesu) in v novo delo bosanskega filmarja Danisa Tanovića Pozno poleti. Pogovarjali se bomo z Amirjem Muratovićem o njegovem filmu NUK CCL, posvetili se bomo dogajanju v Slovenski kinoteki – prihodnji teden se tam začenja celovita retrospektiva del hrvaškega cinasta Vatroslava Mimice -, poleg tega se bomo ozrli k opusu ameriškega filmskega umetnika, slikarja in glasbenika Davida Lyncha, ki je ustvaril nekaj nepozabnih del, med njimi so Eraserhead, Divji v srcu, Mullholland Drive in serija Twin Peaks.

Zgodba, postavljena v fiktivno zdraviliško mestece sredi izmišljene gorske dežele Zubrowke, nas popelje skozi tri zgodovinske etape resnične Vzhodne Evrope 20. stoletja: od la belle epoque prek fašistične okupacije do komunizma. Sloviti hotelski receptor Monsieur Gustave je velik poznavalec človeške nravi in najbolj skritih želja svojih nenavadnih gostov. Postrešček Zero M ustafa je njegov nenavadni, a edini zaupanja vredni tovariš. Tu so še uganka pogrešane umetnine, besna bitka za družinsko dediščino in najslajša ljubezenska avantura – vse to pred kuliso dramatično spreminjajoče se Evrope. Brezčasna zgodba o prijateljstvu, časti in izpolnjenih obljubah, posneta po navdihu klasičnih hollywoodskih komedij iz tridesetih let 20. stoletja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Prešernovem gledališču Kranj se že pripravljajo na 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel na svetovni dan gledališča, 27. marca. Na 36. Tržaškem filmskem festivalu se bo do 26. januarja odvrtelo več kot 130 filmov; odprl ga je Wishing on a Star slovaško-madžarskega režiserja Petra Kerekesa. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Bog Ferdinanda von Schiracha v ljubljanski Drami zastavljajo pomembna vprašanja o vrednosti človeškega življenja.

Navadili smo se, da nam satelitska navigacija izriše najhitrejšo pot do našega cilja. Samoumevno nam je, da si lahko kadar koli pobliže pogledamo kraje na drugem koncu sveta ali radarsko sliko vremenskih razmer. To vse nam v našem vsakdanjiku omogočajo satelitski posnetki, ki so preprosto dostopni prek raznih aplikacij. Podroben pogled od zgoraj pa pride še kako prav tudi pri raziskavah. Z daljinskim zaznavanjem je moč spremljati tako naravne pojave, kot so požari ali gibanje oceanov, kot tudi človekove dejavnosti, recimo migracije in kmetijstvo. A ko gre za raziskave, so marsikdaj zahteve, kakšni morajo biti posnetki, s kakšnimi algoritmi lahko z njih dobimo najboljše mogoče informacije, še dosti večje in zahtevajo veliko resnega dela.

Z obdelavo in analizo satelitskih posnetkov se ukvarja dr. Urša Kanjir z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Ob zaznavanju naravnih sprememb poskuša satelitske posnetke razumeti tudi v širšem okviru družbenega dogajanja. V oddaji Podobe znanja med drugim prisluhnite o delovanju na področju, ki presega klasično delitev na naravoslovno in družbeno, kako je na razvoj daljinskega zaznavanja vplivala vojaška industrija in še kakšni so pristopi pri uporabi algoritmov, ki raziskovalcem omogočajo interpretacijo satelitskih posnetkov.

V oddaji bomo predstavili enega izmed najboljših francoski pianistov v tem trenutku, Adama Lalouma. Na koncertu, ki je bil 7.februarja lani v Grajski dvorani Salle del Castillo na glavnem trgu Vevey ob obali Ženevskega jezera v Švici, je Laloum izvedel obsežni sonati Franza Schuberta za klavir, in sicer št. 22 v A-duru ter št. 23 v B-duru.

Prenovo bivalnih mestnih predelov, ki izrinja prvotne prebivalce v prid razvoja turizma in storitev za pripadnike višjega razreda, je New York intenzivno doživljal že v drugi polovici preteklega stoletja. Prazne stavbe, katerih propadanje so sprožile špekulacije nepremičninskega trga, so takrat postale zavetje mnogih umetnikov, ki so tvorili dobro poznano živahno umetniško sceno tistega časa. Del nje je bil tudi konceptualni umetnik John Fekner, ki je umetniška dela ustvarjal v številnih medijih, a najbolj je znan po jedrnatih napisih, ki jih je grafitiral po zapuščenih objektih, s sporočili, kot so ''Prelomljene obljube'', ''Razpad'', ''Tračnice prek poti staroselcev''. Napisani na ruševinah velemest v tipografiji, podobni časopisnim naslovom, ali pa na gradbišču novonastajajoče infrastrukture, v svojem bistvu nosijo politična sporočila. Opozarjajo na pravice manjšin in ignorantski odnos oblasti do revnejših slojev družbe. Vendar pa je Feknerjev opus veliko bolj kompleksen in so ostre fraze, zarezane v javni prostor, le vrh ledene gore, polne glasbe, poezije, videa, avdiovizualnih del in prostorskih intervencij. Čeprav je sodeloval pri številnih skupinskih razstavah, je razstava ''Samo John … in tako naprej'' v Galeriji Vžigalica prva retrospektivno-dokumentarna predstavitev njegovega širšega delovanja.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja ter bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Pred nastopom v Klubu CD in v EBU mendarodnem Rojstnem dnevu umetnosti se bomo pogovarjali s harmonikarjem Luko Juhartom.

Tudi letos se bo odvil tradicionalen mednaroden radijski dogodek zveze EBU in njene skupine Ars acustica - Rojstni dan umetnosti. Praznovanje se je simbolično začelo 17. januarja leta 1963, ko je fluxus umetnik Robert Filliou izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti. Njegovo idejo o spajanju umetnosti in vsakodnevnega življenja, povezovanja in sodelovanja mednarodnega umetniškega prostora je prevzela tudi skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica. Vsaka sodelujoča radijska postaja pripravi svoje 20minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo, EBU prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov.

Letošnje praznovanje trinajstih umetniških radijskih postaj bo kar z dvema daljšima vklopoma sooblikoval tudi program Ars. Večer bo odprl prav neposredni prenos iz Ljubljane. Luka Juhart bo v Klubu Cankarjevega doma predstavljal svoj novi album RanDom, prvi del pa bomo lahko slišali tudi v mednarodnem prenosu. Harmonikar se v slavje Rojstnega dne umetnosti vrača po 14 letih, saj je bil leta 2011 del zasedbe, ki je soustvarila delo Di-ba baab, di-ya beu©, fantasia per quasi un flauto skladateljev Gregorja Pirša in Bora Turela. Luka Juhart na novem albumu z naslovom RanDom v ospredje postavlja lastne skladbe in avtorska sodelovanja pri ustvarjanju novih del za harmoniko z različnimi elektronskimi obdelavami. Na predstavitvenem koncertu bo izvedel naslovno skladbo RanDom, v kateri v svojo bližnjo izkušnjo zvoka harmonike z ojačenjem in efekti popelje tudi poslušalca. Na albumu najdemo tudi delo ThesiSyn, ki se je v zadnjem obdobju razširilo v ciklus sodelovanj Luke Juharta in tako bo nove različice koncepta dela predstavil z Andrejem Kobalom in njegovim inovativnim sistemom digitalne granulacije in drugih preobrazb zvoka ter Milkom Lazarjem, ki v zadnjem času raziskuje uporabo lesenih resonatorjev. Juhart je več svojih del ustvaril na podlagi pesmi Gregorja Podlogarja, ki bo sodeloval z branjem svoje poezije.

Ob 22:20 pa bomo predstavili igro, nastalo na podlagi Pogovori v hiši Karlstein. V njej avtorica Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah z mehkobo in sočutjem obravnava intimne in boleče občutke naše eksistence. Decembra je ustvarjalna ekipa režiserke Saške Rakef, dramske igralke Mojke Končar, skladateljic Bojane Šaljić Podešva in Ingrid Mačus, oblikovalca zvoka Urbana Grudna in drugih zvočno igro premierno predstavila v Galeriji ŠKUC. »V procesu smo raziskovali relacijski prostor odnosov za uprizarjanje zahtevnih čustvenih stanj. Nekaj zelo lepega, močnega in transformativnega je v tem, ko se uzremo v bolečini. Strahu. Jezi. Žalosti. Upanju. Stik s temi globokimi čutenji nosi posebno avro lepote in mehkobe. Ranljivosti in dostopnosti. Te ptice, ki si jih delimo, smo želeli uzreti s sočutjem in jih preliti v format uprizoritve, kjer jih lahko začutimo ne samo na kognitivni, temveč na globoko telesni, psiho-organski ravni,« je skupinski proces predstavila režiserka Saška Rakef.