Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Ples satirov Williama Brada, Baletti v G-duru Heinricha Ignaza Franza Bibra, Sonata za violino in basso continuo, op. 9, št. 12, 'La Follia' Giovannija Henrica Albicastra, Preludij (fantazija) v a-molu, BWV922 Johanna Sebastiana Bacha in Simfonija št. 15 v D-duru Josepha Haydna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Sinfonia concertante za dve violini in orkester št. 2 v B-duru Giovannija Battiste Viottija (solista Martha Carfi in Luis Michal) in Rondo za klavir v a-molu, K. 511 Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Pesnik, prozaist in esejist Milan Dekleva je izjemno plodovit slovenski književnik. Je avtor več kot dvajsetih pesniških zbirk, številnih romanov, knjig kratke proze in knjig esejev. Leta 2017 je izšla njegova zbirka z naslovom Gestalt, v kateri nas poziva k budnosti tega, kar nas določa in uokvirja. Pesmi so obarvane s tonalitetami groteske in sarkazma. Njegovo pesem Dvomimo, da Thomas interpretira Jernej Gašperin.

Na sporedu: Pastorala za orgle Alexandra Guilmanta, Violinski koncert v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, samospev Mlinar in potok iz cikla Lepa mlinarica, D 795 Franza Schuberta, Slovanski ples št. 6 v D-duru, op. 46 Antonína Dvořáka, Sonata v treh stavkih za flavto in harfo Marjana Mozeticha, Koncert za flavto, violino in orkester Bohuslava Martinůja in Veliki tango za violončelo in klavir Astorja Piazzolle.

Georg Friedrich Händel se je rodil na Saškem, a je večino življenja deloval v Angliji. Tam je leta 1711 doživel izjemen uspeh z opero Rinaldo. Naslednja tri desetletja je za londonsko občinstvo komponiral predvsem italijanske opere, konec tridesetih let pa se je zaradi ostre konkurence in finančnih težav povsem odpovedal operi ter se posvetil oratorijem. To zvrst je leta 1718 v Angliji uvedel sam z Estero, ki velja za prvi angleški oratorij v zgodovini.

Poslušamo skladbe, ki so jih odigrali slovenski jazzovski glasbeniki v klasičnem klavirskem triu: Dejan Pečenko, Marko Petrušič, Gregor Ftičar in drugi.

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

Flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt od leta 2005 poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Kot solistka, vodja ansamblov Le Phenix in La Dolce Fiamma ter članica različnih ansamblov koncertira v Slovenji in drugod po Evropi.

V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo predstavili uveljavljeno slovensko flavtistko na kljunastih flavtah Matejo Bajt, ki od leta 2005 poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Med letoma 2009 in 2022 je bila prva docentka za program univerzitetnega študija kljunaste flavte. Mateja Bajt je začela igrati na kljunasto flavto na Glasbeni šoli Radovljica pri Klemenu Ramovšu, študij je nadaljevala na univerzi za glasbo na Dunaju pri Hansu Marii Kneihsu na koncertni in pedagoški smeri. Leta 1994 je diplomirala iz glasbene pedagogike in leta 1997 z enoglasno odliko sklenila magistrski študij na koncertni smeri iz kljunaste flavte. Za izjemno uspešnost je prejela nagrado avstrijskega Ministrstva za znanost. Mateja Bajt je leta 1998 končala tudi izredni študij s poudarkom na komorni in sodobni glasbi za kljunaste flavte. Kot solistka, članica in vodja različnih ansamblov koncertira v Slovenji in drugod po Evropi. Flavtistko Matejo Bajt bomo poslušali z njenim triom kljunastih flavt Le Phénix v izvedbi posvetne skladbe J’aime la biauté / Ljubim lepoto iz kodeksa v Faénzi, okrog leta 1420, neznanega skladatelja iz 15. stoletja. S čembalistom Ingomarjem Rainerjem bo izvedla tri stavke iz 1. suite druge knjige Piéces de viole Marina Maraisa, ki je izšla leta 1701 v Parizu, nato pa tri stavke iz Devetega koncerta Portret ljubezni Françoisa Couperina iz leta 1724. Umetnica bo tudi govorila o svojem repertoarju in koncertnih sporedih baročne glasbe.

Filmi, ki jim danes rečemo eksperimentalni, so pri nas dolgo nastajali zunaj okvirov uradne filmske produkcije, izpod prstov ljubiteljskih ustvarjalcev in ustvarjalk. Dolgo so jih odpisovali kot "amaterske", v zadnjih letih pa ugotavljamo, da vendarle sestavljajo vznemirljiv korpus povsem izvirnih podob in avtohtonih avtorskih pristopov, ta pa zgodovino slovenskega eksperimentalnega filma.
Tako gosta tokratne Ars humane, Matevž Jerman, filmski režiser in kurator, sicer programski vodja festivala FeKK, in prav tako režiser in kustos Jurij Meden, vodja filmskega programa pri Avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju. Svojo raziskavo na področju eksperimentalnega filma pri nas sta delno strnila v dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega?, ki je v distribuciji Slovenske kinoteke, videti pa ga je mogoče tudi v kinodvoranah Art kino mreže po Sloveniji.
Poudarjata namreč, da gre za kratko in predvsem nepopolno zgodovino slovenskega eksperimentalnega filma in da se odkrivanje teh filmov, ki se včasih skrivajo v še nepreiskanih kotičkih najrazličnejših arhivov v Sloveniji in tujini, v škatlah pod posteljami ustvarjalcev in ustvarjalk, ali pa celo v rokah grabežljivih zasebnih zbirateljev, torej šele začenja.

Sklepamo niz treh oddaj, v katerih predstavljamo posnetke z božično-novoletnega koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 8. decembra nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tam že vrsto let prireja slavnostne božično-novoletne koncerte, tokratni koncertni program pa je imel naslov Pod severnim sijem. Tokrat je najprej na sporedu najobsežnejše delo koncerta – tristavčna skladba Življenje v prestolnici finskega skladatelja Tima Forsströma, zatem pa se bodo zvrstili še Galop koebenhavnske parne lokomotive Hansa Christiana Lumbyeja, koračnica Papyros Vinka Štrucla in V dvorani gorskega kralja Edvarda Griega.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tudi ta teden poslušamo koncert udeležencev izobraževanja Emars master.
Emars master predstavlja najvišjo stopnjo izobraževanja v okviru platforme Emars in mladim glasbenikom vseh starosti omogoča nadgradnjo rednega glasbenega izobraževanja z vrhunskimi profesorji. Udeleženci se s profesorji srečujejo vse leto, na koncu pa komisija na avdiciji izbere najboljše, ki na sklepnem koncertu nastopijo kot solisti z orkestrom.
Prejšnji teden smo poslušali nastopa pianistov Nejca Kampleta in Lare Oprešnik, ta teden pa bosta zaigrali flavtistka Marija Obradović in violončelistka Ana Miculinić. Na koncertu v studiu 26 Radia Slovenija sta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Davorinom Morijem izvedli Koncert za flavto Jacquesa Iberta in Variacije na rokokojsko temo Petra Iljiča Čajkovskega.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno na skrajno srhljivih preizkušnjah. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta.

Berlinske filharmonike je na koncertu 19. oktobra lani v Berlinski filharmoniji vodil dirigent Sakari Oramo. Na sporedu so bili Nokturni, L. 91, v katerih Claude Debussy slika razpoloženjske podobe z impresionističnimi barvami. Prikazujejo odtenke oblačnega neba, vrtinčasto nočno slavje in legendarne sirene z zapeljivo pesmijo. Solist pianist Kirill Gerstein pa je odkrival močan klavirski koncert v C-duru Ferruccia Busonija. Koncert ne samo da gradi most od romantike do modernosti, temveč tudi premika meje žanra z uporabo moškega zbora.

S tridelno dokumentarno radijsko serijo bomo obudili spomine na obdobje pandemije covida-19, ki je našo družbo preplavil pred petimi leti. V drugem delu sta avtorica in režiserka Špela Kravogel ter tonski mojster Matjaž Miklič raziskovala, kaj je v življenja mladostnikov prineslo šolanje na daljavo.
Radijska igra je del projekta RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje, v katerem se sprašujemo, kakšne so posledice pandemije in ali smo pripravljeni, če se v prihodnosti zgodi kaj podobnega.

Avtorica in režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojster: Matjaž Miklič

Sodelujoči – dijakinja Zoja, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog dr. Tristan Rigler, antropolog dr. Dan Podjed, kolektiv Um&Kuna freestyle show

Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021.
Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Glasbena medigra.

Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč.
Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena.

Interpret Branko Jordan,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.

Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Kitarist John Pisano se je nekako neopazno za vedno poslovil 2. maja lani, star 93 let. Celo glasbeno kariero je preživel nekje v ozadju. Čeprav je bil odličen kitarist, je ostal skromen, celo neambiciozen. Predvajamo nekatere njegove najbolj uspele skladbe.