Nočni program nacionalnega radia - iz studia Radia Marbor po polnoči bomo začeli s ponovitvijo Obrazov sosednje ulice. Gost oddaje bo Mišel Ristov. Kot socialni delavec v UKC Maribor je odigral ključno vlogo pri reševanju statusa izbrisanega človeka in kmalu zatem dal odpoved. Ima DNK humanitarca, izhod iz težkega otroštva in sprostitev po stresni službi pa je poiskal v športu in glasbi; tam ga poznamo kot Ama Socialca. Po eni uri se nam bodo v Glasbenem radiogramu pridružili legendarni Avtomobili, ki že desetletja ustvarjajo brezčasno glasbo. Sledila bo še oddaja Ritem mesta z mariborskim jazzovskim glasbenikom Markom Črnčecem, ki je lani izdal album, posvečen Mojmirju Sepetu.

V oddaji Ritem mesta bo z nami mariborski jazzovski glasbenik Marko Črnčec, ki je lani izdal album, posvečen Mojmirju Sepetu.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V petek, 14. junija 2024, se je osemindvajset vznemirjenja in zabave željnih obiskovalcev zabaviščnega parka Oaks v Portlandu v ZDA, znašlo v nezavidljivi situaciji. Medtem ko so se vozili na eni od tamkajšnjih atrakcij, se je naprava na najvišji točki vožnje zataknila, in naslednjih 30 minut so obrnjeni na glavo obtičali 15 metrov od tal.

Zelo verjetno je, da še nikoli niste obtičali v zabaviščnem parku ali pa - kot 46 letni Timothy Cipriani v ventilacijskem jašku nad fritezo v restavraciji, ki jo je nameraval oropati. Toda zelo verjetno je, da ste že in da boste še kdaj obtičali.
Ujeti v izčrpljujoče delo z veliko premikanja, a brez vsakega napredka. Ali pa v toksičen odnos.
Morda ste obtičali živem blatu depresije ali pa do vratu v močvirju nerazrešenega konflikta.
Se zataknili v delovnem razmerju z ne preveč delavnimi sodelavci ali osornim šefom.
V evangeliju po Janezu, 5. poglavju, je zapisana zgodba o človeku, ki je obtičal. Sicer za opis njegovega stanja nikjer ni uporabljena ta beseda, a prav lahko bi bila. Osemintrideset let se je namreč že nahajal v kopeli Betezda in čakal na ozdravitev. “Ko ga je Jezus videl in slišal, da ga njegova bolezen muči že toliko let, ga je vprašal: ‘Ali hočeš ozdraveti?’” (Jn 5,5-7 ŽNZ)
Kako čudno vprašanje: “Ali hočeš ozdraveti?” Pogovarjal sem že z veliko bolniki: v njihovih domovih, v cerkvah, bolnišnicah, domovih za ostarele. Molil sem zanje. Z njimi bral Sveto pismo. Klečal poleg njihove bolniške postelje ali pa stal z zaskrbljeno družino. Toda še nikoli nisem nikogar od njih vprašali: “Ali hočeš ozdraveti?”
Zakaj je Jezus postavil to vprašanje? Dolžina bolnikovega bivanja v Betezdi ga je spodbudila, da vpraša: “Ali hočeš ozdraveti?” Ali pa ti je všeč, če si bolan? Ker nenazadnje ti ne gre tako slabo. V tvojem lončku se nabere dovolj kovancev za hrano. Poleg tega bi lahko ozdravitev zmotila tvojo rutino. Ozdraveti pomeni vstati, poiskati si delo, živeti. Ali res hočeš ozdraveti?
Morda je za nas aktualna katera od različic tega vprašanja, toga vprašanje samo je še kako na mestu: Se res želiš izobraziti? Preboleti svojo preteklost? Priti v formo? Si pripravljena premakniti se naprej? Zlahka se namreč navadimo na svojo bolečino, težavo ali bolezen in se potem sprašujemo kdo sploh smo brez tega.
Takrat, ko ni napredka, imamo občutek, da smo obtičali. Ko se borimo z istim razočaranjem s katerim smo se borili pred desetletjem, ali se soočamo z istimi strahovi s katerimi smo se soočali lani. Ko začutimo da vsi drugi prej pridejo do tega, kar si želijo in nam nihče noče pomagati.
V besedah, ki jih je Kristus namenil bolniku v kopeli Betezda je sporočilo za vsakega človeka, ki ima občutek, da je obtičal.
“Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi.” (Jn 5,8)
Vstani. Naredi nekaj. Deluj. Napiši prošnjo. Prijavi se na razpis za delovno mesto. Poišči svetovalca ali terapevta. Poišči pomoč. Vstani.
Vzemi svojo posteljo. Pretrgaj s preteklostjo. Zapusti slabo družbo - v virtuali ali resničnosti. Opusti slabo navado.
In hodi. Verjemi, da se bo zgodilo nekaj dobrega. Svoj pogled usmeri na nov cilj in začni hoditi v njegovi smeri.
Po Kristusovem posredovanju je bolnik v Betezdi ozdravel. Tega kako se bo Bog odzval na naše stanje ujetosti, nam nihče ne more povedati. Njegova pomoč, čeprav vedno na voljo, je vedno specifična. Ni naše, da mu povemo kaj naj naredil. Naše je, da mu zaupamo. Da vstanemo, pustimo preteklost za seboj in hodimo.

V skrbno odmerjenih minutah lokalnega časa se danes odpravljamo v slovensko Istro. Obiskali bomo Kraški rob in predstavili prizadevanja za večjo prepoznavnost ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla. Na videz nepovezani temi imata stično točko, turizem. Kako obiskovalcem predstaviti najlepše, kar imamo, in ponuditi najboljše, kar premoremo, z mislijo na zaščito tako prvega kot drugega? Oljkarji so zaščiteno označbo ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre že dosegli, prizadevanja za vzpostavitev krajinskega parka na območju Kraškega roba v Mestni občini Koper pa še potekajo. Več v tokratni epizodi, ko se nam iz koprskega studia oglaša Jasna Preskar.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Si predstavljate, da si na kožo nalepite "pametni tatu", ki meri vaše živčne kode, torej aktivnosti živčevja? Lahko pove, kdaj ste pod stresom, koliko spite, koliko se gibate in sploh, kakšen je vaš "osebni živčni podpis"? Epidermalna elektronika je le ena od možnosti v preseku nevroznanosti in razvoja tehnologije, s katero se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja Laboratorija za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Da so možgani zares lahko na dlani, bo pojasnil v pogovoru z Mojco Delač!

Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
75. rojstni dan praznuje angleški glasbenik Peter Gabriel. Poslušamo njegovo uspešnico iz leta 1986 Sledgehammer.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Darilna pogodba je dogovor s katerim darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Kakšna je razlika med darilom in naklonilom? Kdaj je primerno premoženjska razmerja urediti s pogodbo o izročitvi? Kako izročilna pogodba učinkuje na poznejše dedovanje? Kako je pri darilu s plačilom davka? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Pišite na prvi@rtvslo.si ali zapišite vprašanje na prvi.rtvslo.si.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani pa se je odločil sodelovati na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, v okviru naslova Zgodbe mojega kraja so sodelujoči pisali o prvi ljubezni. "Dedek in babica" je naslov zgodbe Marka Nemca Pečjaka, ki se je uvrstila med deset najboljših. Gospoda Nemca Pečjaka je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Želodčna kislina je zelo kisla – njen pH je namreč med 1 in 2. Sluznica v želodcu je na to prilagojena, sluznica požiralnika pa ne. Med požiralnikom in želodcem leži mišica zapiralka, ki, kadar je sproščena, omogoči prehod hrane iz požiralnika v želodec; ko pa je skrčena, prepreči odtekanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik. Če ta mehanizem popusti, pride do refluksa. Kdor trpi za refluksom najverjetneje pozna kratico GERB; okrajšavo za gastroezofagealno refluksno bolezen, za katero po ocenah strokovnjakov trpi že 20 odstotkov Američanov. Več v Ultrazvoku z zdravnico gastroenterologinjo Marijo Žnidaršič iz Splošne bolnišnice v Celju.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Pred poslopji zaporov so bili dopoldne enourni opozorilni protestni shodi zaposlenih v zaporskem sistemu. Poleg pravosodnih policistov so se jih udeležili strokovni uslužbenci, inštruktorji in tehnično osebje. Opozorili so na nevzdržne razmere in na vlado naslovili več zahtev.

Drugi poudarki:
- Gospodinjstva še vsaj do julija oproščena plačevanja prispevka za obnovljive vire energije
- V Münchnu voznik zapeljal v množico, več ljudi ranjenih
- Kijev in Bruselj ne smeta biti izključena iz mirovnih pogovorov, poudarjajo v Natu in Uniji

Še nekateri vsebinski poudarki iz oddaje:
- Na sadjarskih dnevih v Artičah opozorili na skrb vzbujajoče razmere v panogi.
- Kljub številnim opravilom se pomurske kmetice rade družijo na vsakoletnem srečanju.
- Ptuj že v znamenju 65-ega Kurentovanja. V mestni hiši na ogled tematska filatelistična razstava.
- Trajna zapuščina EPK v Novi Gorici in Gorici bo tudi brezmejno igrišče.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vlada je potrdila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta med drugim predvideva več denarja za naložbe in razvoj. Del šolskega polja je vznemirila napoved vnovične uvedbe soglasja ministra za šolstvo k imenovanju ravnatelja. To bi po mnenju kritikov vodilo k politizaciji šolstva. Ali bo ta predlog ostal v noveli, bomo med drugim izvedeli v Studiu ob 17-ih. V njem tudi o drugih aktualnih temah v šolstvu, med drugim, kako šole ravnajo ob varnostnih tveganjih.

Gostje:

minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj;

ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije mag. Mojca Mihelič;

direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar;

glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Stanovanja lahko tudi hodijo?
Pripoveduje: Zlatko Šugman.
Napisala: Eva Marder.
Prevedla: Alenka Bole Vrabec.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Naslov pove skoraj vse! V tokratni oddaji poslušate petje nekdanjega Ribniškega okteta, glasbeno družbo pa mu delata ansambla Franca Miheliča in Roka žlindre. Tudi ribniškega narečja v oddaji ne manjka. Tokrat poslušate Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Pisatelj in dramatik Andrej Hieng je bil eden prvih, ki so se odmaknili od zapovedanega socialnega realizma, v poznejši prozi in dramatiki je prikazoval meščansko, umetniško in zgodovinsko tematiko ter se uveljavil kot velik stilist in preučevalec človekovih značajev. Njegovi liki so pogosto samosvoji posebneži, odmaknjeni od okolice in polni notranjih navzkrižij.

Avtor scenarija Tone Frelih,
igralca Andrej Nahtigal in Radko Polič Rac,
bralka Lidija Hartman,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
tonski mojster Mirko Marinšek.
Režija: Igor Likar.
Posneto februarja 2000.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Tretji kanu ustvarja spevno, zasanjano popglasbo z ženskim in moškim vokalom, ki s slikovito metaforiko išče navdih v naravi. Za zasedbo se skriva življenjska in ustvarjalna naveza dveh dolenjskih glasbenikov: Anja Pavlin in Jan Medle že desetletje krmarita svoj Tretji kanu. Oba pišeta glasbo in besedila, a ustvarjata vsak na svoj način. Njun tretji album »Rio in Anu« je zbirka singlov iz zadnjih štirih let, ki sta jo povezala v celoto.

Milan Šega, pisatelj in novinar, sprva tudi pesnik, se je rodil 9. februarja pred sto desetimi leti. Veliko je pisal za mladino, tudi knjiga z naslovom Božje drevce iz leta 1986, sodi k mladinski književnosti, čeprav je prav naslovna zgodba namenjena zahtevnejšemu bralcu, zapiše Milan Šega sam: "V Božjem drevcu je dovolj pomembnih vprašanj, ki bridko zadevajo marsikoga. Tudi mene: božje drevce je zimzelena rastlina, odporna in bodeča, ne da se zlahka zlomiti …“

Igralec Matej Puc,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto leta 2025.