Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija.
13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi.

Interpret Uroš Maček,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2017.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Straussovo uživaštvo pri komponiranju Capriccia je očitno v nasprotujočih si mnenjih protagonistov; njihovi pogledi in nazori so v isti sapi takšni ali drugačni, vendar pa lahko tako imenovana »neprimerna« snov osvobaja sámo sebe in si zagotavlja obstoj na odru. Strauss zelo rad piše v maniri drugih skladateljev, prav tako kot uživa pri tem, da te citate sprevrača nazaj v straussovstvo. Njegove glasbene izposoje lahko živijo v različnih oblikah (maškarada, potegavščina, izkrivljenje, preobrazba), vse skupaj pa tvori igro, pri kateri se najbolj zabava skladatelj sam.

Ljubezenska pisma nemških skladateljev so tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil velikokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir in če jih zatem ni bilo mogoče izbranem u dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore.
V četrti oddaji predvajamo glasbo Richarda Wagnerja.

CÉSAR FRANCK: PSIHE, SIMFONIČNA PESNITEV
1. SANJE PSIHE (LENTO)
2. ZEFIRI UGRABIJO PSIHE (ALLEGRO VIVO)
3. EROSOVI VRTOVI (POCO ANIMATO - LENTO)
4. PSIHE IN EROS (ANDANTE MA NON TROPPO)
SIMFONIČNI ORKESTER IZ BASLA, Dirigent: ARMIN JORDAN

CLAUDE DEBUSSY: MORJE (tri simfonične skice za orkester), L. 109
1. OD ZORE DO POLDNEVA NA MORJU
2. IGRA VALOV
3. POGOVOR MED VETROM IN MORJEM
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT

1.Ferdinand Juvanec: Tri skladbe za violino, violončelo in klavir
Izv.: TRIO LORENZ:
violina:Tomaž Lorenz
violončelo: Matija Lorenz
klavir.: Primož Lorenz

2.Danilo Švara: Simfonija št. 1
Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir.: Danilo Švara

3.Marko Žigon: Razglednice za klavir in godalni orkester
Izv.: klavir.: Janko Šetinc
Simfonični Orkester RTV Slovenija

Petra Meterc se pogovarja z Novogoričanom Gregorjem Božičem, režiserjem, scenaristom in snemalcem, ki ga poznamo po celovečernem prvencu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, nedavno pa se je na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu predstavil s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna hruška, v katerem prek filma svoje raziskovanje sadnih sort na Goriškem razširja na filmsko platno. Z njim smo se pogovarjali tako o njegovem filmskem ustvarjanju kot o raziskovanju sadjarstva in projektu Atlas pozabljenih sadovnjakov, ki bo potekal v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Tehnična izvedba: Vito Plavčak.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

»Še vedno sanjam, kako prihajam k pouku Tatjane Nikolajeve popolnoma nepripravljen – nisem se naučil, kar mi je bilo naročeno. Očitno je to res …Toda po drugi strani se šele zdaj zavedam da je bil pouk pri Nikolajevi veliko več kot njeni komentarji ali navodila. Ni nam prizanašala. Imela nas je za odrasle in nam dala možnosti, da se od nje učimo. Že da smo bili v njeni bližini, je bilo učenje … V tem smislu je bil obisk njenega recitala včasih celo pomembnejši od tega, da si ji zaigral to, kar trenutno študiraš. Ko si poslušal njeno igranje, si se pridružil toku, znotraj katerega si lahko postal učitelj zase, poslušal z drugačnimi ušesi, vstopil v popolnoma drugačen odnos z glasbo, z inštrumentom, s svetom in s samim seboj«.
Anton Batagov

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Začenja se Berlinale, mednarodni filmski festival, ki ga bodo letos v nemški prestolnici priredili že petinsedemdesetič. Letos bodo tam predstavili tudi pet filmov s slovensko udeležbo, med drugim igrani celovečerni film Urške Djukić, Kaj ti je deklica, in animirani celovečerni film Zgodbe iz čarobnega vrta. Predstavljamo tudi knjižne novosti s polic Mladinske knjige.

Med letošnjimi prejemniki študentski hPrešernovih nagrad Akademije za glasbo je tudi pianistka Marija Jovanović, ki je nagrado prejela za izvedbo celovečernega solističnega recitala 5. 6. 2024 v Betettovi dvorani Akademije za glasbo (cikel Solo e da camera).
Pianistka se z glasbo ukvarja že od tretjega leta starosti, rada korepetira, je skladateljica in aranžerka, izvajala pa je tudi že pop-rock glasbo. Katera vloga ji je najbolj pisana na kožo, bo povedala ob glasbi Bacha in Musorgskega.

J. S. Bach: Partita št. 5 v G-duru BWV 829
M. Musorgski: Slike z razstave

V evropski prestolnici kulture imajo lepo občinsko stavbo: ustvarili so jo arhitekt in avtor slovenskega parlamenta Vinko Glanz, freskant Slavko Pengov, kipar Boris Kalin in mozaicist Tone Žnidaršič. Več o stavbi in njenih ustvarjalcih pove knjiga Občinska stavba v Novi Gorici (izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC). Napisali sta jo dr. Alenka Di Battista in dr. Katarina Mohar; predstavita pa jo v Izšlo je: prva z zaokroženo izjavo, druga v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Cink ali kornet velja za enega najpomembnejših glasbil sedemnajstega stoletja. Drugače kakor pri flavti in drugih pihalih ima cink ustnik, v katerem glasbenik ustvarja vibracije s pomočjo napetosti ustnic, podobno kakor pri trobenti. Ponavadi je izdelan iz lesa, ima šest lukenj, ki jih glasbenik pokrova s prsti, in je pogosto oblečen v črno usnje. Pojavil se je že v desetem stoletju, vrhunec pa je doživel v drugi polovici šestnajstega in prvi polovici sedemnajstega stoletja.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije.
Tisočdevetstoenainosemdeset spaja in razdvaja dva časa Ajdovščine – prvega, ki je v prejšnji domovini v slogi združeval moči, prisegal na častno Titovo, polne tovarne in iskrene tovariše. In drugega, sedanjega, kjer obljube ne zavezujejo več, kjer so arogantni posamezniki prodali "za mali denar" nekdaj ljudsko infrastrukturo, delavci pa so, kot kolateralna škoda tajkunskih poslov, ostali praznih rok, brez upanja, vere in brez kruha.

Avtorica radijske priredbe: Saška Rakef
Režiser in dramaturg: Alen Jelen
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Asistentka režije: Mojca Madon

Pripovedovalka – Neda Rusjan Bric
Boris – Gašper Tič
Zmago – Danijel Malalan
Jagoda – Mojca Fatur
Luka, 7 let – Žiga Maver Roldo
Luka, 39 let – Nejc Cijan Garlatti
Nada – Maruša Skorjanc   
Erik – Andrej Zalesjak
Erik, 46 let – Željko Hrs
Srečko – Martin Mlakar
Vesna – Marjuta Slamič
Marija, Prodajalka – Lučka Počkaj
Marjan – Jože Hrovat
Natakar – Matija Rupel
Darko – Valter Dragan
Edo – Blaž Popovski
Reševalec, Lekarnar in Vojak – Dominik Vodopivec
Podolgovato bitje – Tomaž Prohan
Borisov vnuk – Tosja Tič
Nastopajo – Janja Lešniik, Maks Veličkov, Maja Končar, Žan Koprivnik, Maja Sever, Klara Kastelic, Damjana Černe, Uroš Potočnik, Milan Štefe, Žan Perko, Sandi Pavlin

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 2017.

Milan Šega, pisatelj in novinar, sprva tudi pesnik, se je rodil 9. februarja pred stodesetimi leti. Veliko je pisal za mladino, tudi knjiga z naslovom Božje drevce iz leta 1986 sodi k mladinski književnosti, čeprav je prav naslovna zgodba namenjena zahtevnejšemu bralcu, zapiše Milan Šega sam: "V Božjem drevcu je dovolj pomembnih vprašanj, ki bridko zadevajo marsikoga. Tudi mene: božje drevce je zimzelena rastlina, odporna in bodeča, ne da se zlahka zlomiti …“

Igralec Matej Puc,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto leta 2025.

George Gershwin se je rodil leta 1898 v Brooklynu v New Yorku. Študiral je pri Charlesu Hambitzerju in pozneje pri Rubinu Goldmarku. Delal je pri Remicku kot reklamni agent za prodajo pesmi. Leta 1919 je napisal prvo uspelo pesem in prvo glasbeno komedijo. Leta 1924 mu je Rapsodija v modrem, ki jo je predstavil Paul Whiteman, prinesla svetovno slavo. Naslednje desetletje se je posvečal tako lahki kot resni glasbi in dosegal velike uspehe na obeh področjih. V zadnjih letih življenja je delal za Hollywood. Tam je leta 1937 tudi umrl.