»Vojna spada v muzeje« je duhovit napis v enem izmed evropskih vojnih muzejev. Čeprav stari Heleni muze za vojno niso poznali, so vojaški muzeji razširjeni po vsem svetu in, to je nenavadno, izjemno priljubljeni pri obiskovalcih. Ker gre za zanimiv pojav, je zanimiva tudi struktura teh ustanov in mnogi izmed vojaških muzejev so v zasebni lasti. Ob državnih ustanovah tako sledimo zgodbi neštetih zbirk, muzejev in muzejčkov, ki so jih ustanovili in jih vodijo navdušeni zbiralci. Slovenija pri tem ni nobena izjema, ravno nasprotno. Na prepihu zgodovine je njeno ozemlje gostilo kar nekaj vojsk, spopadov in vojn. Ostanki so našli svojo pot tako v javne ustanove kot v premnoge zasebne zbirke. V življenje zadnjih nam bo del zastora, ki jih zakriva, odškrnil Marko Radmilovič.

Gospod Ivan Lisac je doma iz Kostela. Zdaj je že veliko let v Ljubljani in skoraj 20 let v pokoju, njegova velika ljubezen pa je pisanje pesmi. Pripravlja že svojo šesto zbirko. Velika prijatelja sta z gospodom Jožetom Brenčičem, ki smo ga v tej oddaji spoznali prejšnji teden, do pred kratkim sta bila oba člana kulturno-umetniškega društva Liber v Krškem. Gospod Lisac namerava za svojo 80-letnico izdati 100 narečnih pesmi, torej v kostelščini. Še vedno je navdušen igralec odbojke, je med drugim povedal Luciji Fatur.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Pesnica in pisateljica Berta Golob v današnji ponovljeni Duhovni misli razmišlja izkušnjah. Na napakah se učimo, pravi stari rek. Izkušnje nam lahko prinesejo tudi modrost, če jih znamo upoštevati.

Kons. 5 je bil objavljen leta 1967 v zbirki Intergali. A nastal je desetletja pred tem – Srečko Kosovel ga je napisal že leta 1925. Letos bo pesem obeležila 100 let obstoja, zato tej izjemni Kosovelovi konstruktivistični pesmi na Prvem posvečamo Torkov kviz! Sogovornik: Janez Vrečko, redni profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubjanski Filozofski fakulteti.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji Drugi pogled se nam bo pridružil Portugalec Bernardo Antunes. Rodil se je v kraju Castelo de Vide (izgovorjava Kaštel d Vid) v bližini španske meje, pozneje pa živel tako v portugalski prestolnici Lizboni kot v Portu. V Slovenijo se je z družino priselil pred slabim letom dni, vendar to ni njegovo prvo prebivanje pri nas. V naši državi je namreč živel že enkrat prej – takrat leto in pol –, saj je njegova žena Slovenka prišla v domovino dokončat magistrski študij. V vmesnem času – od takrat do zdaj – pa sta živela na Švedskem. O vseh treh državah zato v nadaljevanju, ko preverimo, kako smo si podobni in kje drugačni.

Na sto tisoče protestnikov je v soboto zablokiralo središče Beograda, kaj pa zdaj? Še vedno ni jasno, ali se iz rekordno množičnih protestov razvija politično gibanje, ki bi prevzelo odgovornost in Srbijo usmerilo na novo pot. Danes naj bi v parlamentu potrdili odstop premiera Miloša Vučevića, ki ga je žrtvoval predsednik Vučić, ta pa se še vedno zdi trdno zasidran na čelu države. Bo prej popustil on ali protestniki? V tokratni epizodi Ob osmih o tem s sociologinjo Tamaro Pavasović Trošt z ljubljanske ekonomske fakultete.

Vsak delavnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
62. rojstni dan praznuje ameriška igralka in pevka Vanessa Williams. Poslušamo jo v skladbi Colors of the Wind.

Himalajska kraljevina Butan se je svetu odprla v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Tudi danes tja ne hodijo trume turistov, saj je za vstop v državo treba plačati približno 200 dolarjev na dan. Največ obiskovalcev deželo grmečega zmaja obišče v marcu, ko je čas festivalov, ali jeseni, ko je vreme najstabilnejše. V Butan bomo prek naših valov šli v torkovi Radiosferi, ko izveste, zakaj v Butanu nimajo semaforjev, kako je z njihovo ekološko ozaveščenostjo in ali so res najsrečnejši narod na svetu.

Leta 2024 je varuhinja prejela 2490 odzivov gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov vsebin RTV Slovenija. To je skoraj tretjino manj kot leto dni prej. Štiriodstotni delež odzivov v lanskem letu se je nanašal na radijske programe. Na kaj se nanašajo pritožbe, česa je premalo in česa preveč, kaj so uporabniki pohvalili, kaj je bila vsebina mnenj in pobud? V torkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Zgodnje vesolje je bilo precej drugačno, kot smo si še včeraj zamišljali. Zvezde in galaksije so bile večje in svetlejše, nastajati pa so začele mnogo prej, kot smo domnevali. Že v središčih najzgodnejših galaksij najdemo orjaške črne luknje, kar povsem spreminja naše razumevanje, kako so ti nenavadni pojavi nastajali. Ob določenih pogojih je mogoče opazovati posamezne zvezdne kopice, torej večje skupke zvezd znotraj mlade galaksije, kot je na primer galaksija, imenovana Roj kresničk, ki jo raziskuje prof. dr. Maruša Bradač. Opaziti je mogoče celo eno samo posamezno zvezdo, kot je primer zvezde Eärendil. Vsa ta nova odkritja in z njimi kup svežih ugank je prinesel vesoljski teleskop Jamesa Webba, naslednik legendarnega Hubbla.
Kakšna spoznanja se nam zdaj s tem odpirajo, preverjamo v tokratni Intelekti. Gosta sta astrofizika prof. dr. Maruša Bradač in prof. dr. Tomaž Zwitter s fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Foto: Galaksija Roj kresničk je na Webbovi fotografiji razpotegnjena črta na sredini posnetka. Nastala je približno 600 milijonov let po velikem poku. Tako jo razpotegne gravitacijsko lečenje.
Vir: NASA, ESA, CSA, STScI, Chris Willott (NRC-Canada), Lamiya Mowla (Wellesley College), Kartheik Iyer (Columbia)

Vlada je pretekli teden sprejela nova določila zakona o gostinstvu, ki pa ne vključujejo brezplačne postrežbe pitne vode gostom lokalov, tudi zdravilišč. Gostincem samim bo torej tudi v prihodnje prepuščena odločitev, ali bodo vodo svojim gostom točili brezplačno ali ne. Kakšne pa so vaše izkušnje in ali menite, da vam kot gostu lokala pripada brezplačna postrežba kozarca vode – to bo vprašanje torkovega kontakta ob 11.30. Vaša mnenja bodo dobrodošla na telefonski številki 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pevka Jadranka Juras predstavlja nov projekt in prihajajoči album Dva črna vrana. Z njo so v studiu 13 še kontrabasist Nikola Matošić, pianist Milan Stanisavljević, saksofonist Aleš Suša, violinista Matija Krečič in Deyan Muc, violistka Anuša Plesničar ter violončelistka Ema Krečič.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Študentje v Srbiji že več kot štiri mesece protestirajo proti korupciji predsednika Aleksandra Vučića. A tudi sobotne demonstracije, največje doslej, niso omajale njegove oblasti. Medtem ko so s protestov prihajale strašljive pripovedi o domnevni uporabi zvočnega topa proti povsem mirnim protestnikom, pa uradni predstavniki Evropske unije o tem molčijo. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako naprej. Ali bodo študentske demonstracije obdržale svoj naboj in kaj lahko dosežejo?

Gostje:

dr. Jovana Mihajlović Trbovc, kulturna zgodovinarka, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU;
dr. Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede;
Vanja Vardjan, nekdanji dopisnik iz Beograda;
Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Srbije in z Balkana.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pikapolonica je pokazala, da je prava pikapolonica zaradi svojih dejanj in ne zaradi pik!
Pripoveduje: Vesna Pernarčič.
Napisala: Katja Lajovec Klemenčič
Kampanja RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju: Odpikajmo nasilje. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Lahova igra je z domoljubno in svobodomiselno strastjo napisana drama o poskusu slovenskega plemstva, da se s pomočjo kmetov upre francoskim okupatorjem v času Ilirskih provinc. Poskus propade zaradi nesrečne ljubezenske spletke in neznačajnosti Slovencev. V tej viharniški erotično-politični drami prevladujeta osnovna ideja svobode in moralna zavezanost slehernika domovini.

Režiser: Jože Valentič
Prirejevalka: Zarika Snoj Verbovšek
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Hedviga, gospa Hmeljniška - Iva Kranjc Bagola
Evgen, njen ljubimec - Aljaž Jovanović
Graščak Hmeljniški - Aleš Valič
De Gardus, francoski major - Uroš Fürst

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2012

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo del Radijskega portreta Jožeta Privška, ki ga je septembra 1986 pripravil Rado Časl.
Jože Privšek se je rodil 19. marca 1937. Že kmalu je začel kazati zanimanje za glasbo – note je znal brati prej kot črke. Njegov prvi instrument je bila harmonika, pozneje pa se je vpisal na grafično šolo in pri dvajsetih delal tudi kot grafik v tiskarni. Privšek je z radijskim, takrat Plesnim orkestrom, začel sodelovati leta 1954, in to kot 2. pianist. Plesni orkester Radia Ljubljana je prvič javno vodil leta 1961 na koncertu v Slovenski filharmoniji, pred tem je seveda orkester vodil na snemanjih. Privšek je študiral na Berkleeju v Bostonu in bil takrat šele 3. gojenec iz bivše Jugoslavije na tej šoli. Še danes pa nekaj njegovih del in aranžmajev služi kot študijsko gradivo. Njegovo ime se ali kot glasbenik, skladatelj, aranžer ali dirigent pojavi pri več tisoč skladbah. Jože Privšek je Plesni orkester, pozneje Big Band Radia Ljubljana, kot umetniški vodja in dirigent vodil v letih od 1964 do 1992, zapustil pa nas je 11. junija 1998.

Neža Vilhelm je profesorica latinščine in grščine. Kot svobodna prevajalka največ časa namenja prevajanju filmov, knjig pa tudi pesmi. Na knjižnem področju jo med drugim poznamo po njenih prevodih poezije Jennifer Clement. V zadnjem času pa je začela tudi sama ustvarjati – predlani je v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe pri založbi Hiša poezije izšel njen pesniški prvenec Sotto voce. Njene pesmi so prvinski klic samoiskanja, iskanja svojega mesta v svetu in v resnici njune nujnosti. Iskanje, tokrat nekoliko drugače, nadaljuje tudi v svojem novem ciklu pesmi Sanje. Cikel je obračun s samo sabo in preteklostjo.

Interpretka Vesna Jevnikar,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.