Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V okviru Srebrnega abonmaja v Cankarjevem domu gostuje organist pariške katedrale Notre-Dáme in eden najbolj cenjenih orgelskih improvizatorjev na svetu Olivier Latry.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V tej pesmi, ki je bila objavljena v Vrečarjevi pesniški zbirki Kurc pesmi (2009), sledimo predvsem melanholičnim čustvom, iz katerih raste ranjena lepota, pa tudi veličina. Gre za ganljivo in iskreno pesem, ki jo interpretira avtor.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kraljica Elizabeta je imela v lasti italijansko glasbilo, ki ga je leta 1594 izdelal beneški mojster Giovanni Antonio Baffo in ga danes hranijo v Narodni umetnostni knjižnici v Londonu. Majhni virginali so bolje ustrezali damam kakor lutnje. V Elizabetinem času je v Angliji delovala vrsta skladateljev, ki so se izkazali z glasbo za instrumente s tipkami in jih danes imenujemo virginalisti.

V oddaji gostimo violinistko Ingo ulokino, ki je umetniško zasnovala glasbeno-baletni pravljici Hrestač in Labodje jezero ob soju sveč na motive isoimenskih baletov Petra Iljiča Čajkovskega. Prvi je decembra lani doživel več kot 18 urpizoritev po Sloveniji, drugega pa lahko v teh tednih spremljate še na Ptuju, v Šentjurju, Metliki in Dolenjskih Toplicah.

Ruski skladatelj Nikolaj Andrejevič Rimski Korsakov se je rodil 18. marca leta 1844. Bil je član znamenite ruske peterice in velik mojster orkestracije, svoja največja dela je ustvaril na področju opere in programske simfonične glasbe. Med njegove najbolj priljubljene kompozicije sodi simfonična pesnitev Šeherezada, ki jo je napisal leta 1888 po navdihu zgodb iz zbirke Tisoč in ena noč. Delo ima štiri stavke. Najprej jim je želel dati splošne naslove: Preludij, Balada, Adagio in Finale, potem pa se je odločil za programska poimenovanja: Morje in Sinbadova ladja, Zgodba o princu Kalendarju, Ljubezen med princem in princeso ter Slavnost v Bagdadu – Brodolom.

Reka Ljubljanica je zanimiva z več vidikov - od geološko geografskih, saj je tako rekoč sestavljena iz šestih ponikalnic širokega kraškega zaledja, do zgodovinsko antropoloških. V reki in ob njej so našli toliko arheoloških ostankov, da lahko arheologi iz njih spoznavajo, kako živahno je bilo življenje že pred tisočletji.

Leto nastanka: 2023.

Ob pred kratkim minuli 100. obletnici rojstva Mirka Zupančiča, vsestranskega gledališkega ustvarjalca, pesnika, pisatelja, teatrologa, shakespearologa in zaslužnega profesorja, vas vabimo k poslušanju njegove avtobiografske pripovedi, ki smo jo na nekdanjem Radiu Ljubljana posneli leta 1988. Istega leta je Mirko Zupančič v Uredništvu igranega programa posnel tudi cikel teoretskih razprav o Shakespearjevih tragiških junakih. Eno izmed njih, o Macbethu in njegovi pogubi, dodajamo v poslušanje. Vabimo vas, da prisluhnete tudi radijski igri Hiša na robu, Mirka Zupančiča, ki je na voljo v poslušanje na naših spletnih straneh in med podkasti.

Glasbena medigra.

Ne gre za klasično zasedbo velikega jazzovskega orkestra, ampak za nonet, s tremi trobentami, eno pozavno in štirimi saksofoni. Chet Baker seveda ni bil izrazit predstavnik orkestrskega glasbenika.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Letošnji program 27. Festivala dokumentarnega filma bogatita dva filma o živalih. Gre za film Nočni obiskovalci, ki je posvečen biodiverziteti moljev in vešč, ter film Med volkovi, ki nam približa življenje volkov in divjih živali. V Kinu Šiška je danes mogoče obiskati dogodek ZVO.ČI.TI Akuzmonij Okta- Fuzija, v okviru katerega zvočni umetniki predstavljajo svoja nova in arhivska dela. Na festivalu Fabula danes zvečer gostuje Francis Fukuyama, politični mislec in avtor nove knjige Liberalizem in njegove tegobe. V Galeriji mesta Ptuj pa bo odprtje skupinske razstave Narava osebno. Vabljeni k poslušanju!

Orkester Gewandhaus iz Lepziga pod taktirko svojega glasbenega direktorja Andrisa Nelsonsa je 21. februarja v matični koncertni hiši v Leipzigu izvedel simfonično pesnitev Zlati kolovrat, op. 109 Antonina Dvoraka in Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja. Pela je sopranistka Christiane Karg.

Kdo pride v davčna nebesa? Kdo pade v davčno luknjo? Kdo se je zavrtel na davčnem vrtiljaku? Ali se davek utaji ali zataji? Na ta vprašanja odgovarja Mateja Jemec Tomazin, urednica Davčnega terminološkega slovarja. Čeprav davki delujejo precej resno in dolgočasno, so lahko drugačni, ko se nanje ozremo z jezikovnega vidika. Jezikovna ustvarjalnost je tudi na tem področju iznašla besede, ki so zanimive, se jim lahko čudimo, so smešne in imajo v ozadju zgodbo (ponovitev).

Za današnjo oddajo smo izbrali anthem The Lord is My Light/Gospod je moja luč, sestavljen iz Händlovih lastnih besed in besedil kar osmih različnih psalmov.
Zvenel bo v izvedbi sopranistke Lynne Dawson, tenorista Iana Partridga, Zbora in orkestra The Sixteen ter dirigenta Harryja Christophersa.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Albert Laurents, pisec libreta za muzikal Zgodba z Zahodne strani, ni mogel delati povsem po svoje. Pri pisanju zgodbe o dveh sovražnih si tolpah mladostnikov, ki naj bi bila svobodna interpretacija na temo Shakespearjevega Romea in Julije, je moral Laurents 'poslušati' koreografa Jeroma Robbinsa, ki mu gre velika zasluga za končni uspeh muzikala. On je bil namreč tisti, ki je zasnoval novi koncept muzikala. Muzikal je bil pred tem namreč predstava, v kateri so se eden za drugim vrstili igrani in pevski prizori ter plesne točke. Zdaj so se vse tri prvine povezale, igralci so prevzeli vse tri vloge, ples pa je postal prisoten v celotni predstavi, s tem pa skupaj z glasbo tudi nosilec sporočila.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Pisatelj in publicist Beno Zupančič se je rodil 22. marca pred 100 leti v Sisku. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, med drugo svetovno vojno je bil aktivist OF, zato so ga Italijani poslali v internacijo. Po vojni je maturiral, končal slavistiko ter delal kot novinar, urednik in politik. Kmalu po vojni je začel objavljati realistično prozo, v poznejših delih se je bližal modernizimu. Umrl je leta 1980.

Avtorica scenarija dr. Helga Glušič Krisper,
interpretacija Boris Kralj, Stannia Boninsegna in Vojko Zidar,
bralka veznega besedila Ivi Korošec,
glasbena oprema Larisa Vrhunc,
ton in montaža Jure Culiberg,
režija Irena Glonar.
Produkcija 1990.
Redakcija France Vurnik in Staša Grahek.

Smo na pragu pomladi in prav ob koncu tedna se bo narava prebudila v pomladansko enakonočje, ekvinokcij, ko je sonce na svoji navidezni poti natančno nad ekvatorjem. Pomlad je čas delovanja navzven, čas odpiranja in prebujanja, čas ustvarjanja, spreminjanja in iskanja novega, predvsem pa čas doživljanja in sprejemanja, dojemljivosti in čutnosti. Pomlad je kot čas prebujanja čas prebujanja narave in enega njenih temeljnih elementov, vode.

Neža Vilhelm je profesorica latinščine in grščine. Kot svobodna prevajalka največ časa namenja prevajanju filmov, knjig pa tudi pesmi. Na knjižnem področju jo med drugim poznamo po njenih prevodih poezije Jennifer Clement. V zadnjem času pa je začela tudi sama ustvarjati – predlani je v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe pri založbi Hiša poezije izšel njen pesniški prvenec Sotto voce. Njene pesmi so prvinski klic samoiskanja, iskanja svojega mesta v svetu in v resnici njune nujnosti. Iskanje, tokrat nekoliko drugače, nadaljuje tudi v svojem novem ciklu pesmi Sanje – cikel je obračun s samo sabo in preteklostjo.

Interpretka Vesna Jevnikar,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.