Ronny Abraham je za kratek čas nadomestil slovenskega arbitra Jerneja Sekolca. Foto: EPA
Ronny Abraham je za kratek čas nadomestil slovenskega arbitra Jerneja Sekolca. Foto: EPA

Po odstopu Ronnyja Abrahama so iz Bruslja sporočili, da Evropska komisija še naprej pozorno spremlja razvoj dogodkov v povezavi z arbitražo med Slovenijo in Hrvaško. Ob tem so ponovili, da stališče komisije ostaja nespremenjeno - ta podpira nadaljevanje dela arbitražnega sodišča, za katerega v Bruslju ne vidijo prave alternative. S hrvaškega zunanjega ministrstva pa so sporočili le, da se na odstop Abrahama za zdaj ne bodo odzivali.

Arbitražno sodišče samo nima nekih mehanizmov, da bi prisililo Hrvaško, da ostane v postopku. Arbitražno sodišče je institucija mednarodnega prava in ima po samem tem položaju moč sprejemati akte mednarodnega prava, ki potem zavezujejo Hrvaško in Slovenijo. Tudi Evropska komisija nima pravnih orodij, ki bi prisilila Hrvaško, da ostane v postopku, v nasprotju na primer s tem, če bi Hrvaška kršila pravo Evropske unije.

Profesorica prava na mariborski univerzi Janja Hojnik
Ronny Abraham je odstopil
Slovenska stran v odzivih zadržana
Kako naprej po odstopu arbitra Abrahama?

Abraham je odstopno izjavo podal 3. avgusta. Sodišče je obvestil, da je to vlogo sprejel, saj je upal, da bo njegovo imenovanje "pomagalo znova utrditi zaupanje med obema državama in arbitražnim sodiščem, kar bi omogočilo, da se proces normalno nadaljuje".

A je po odločitvi hrvaške vlade, da odstopi od sporazuma, ugotovil, da v trenutnem položaju ne more izpolniti teh pričakovanj. Zato se mu ne zdi več primerno, da bi sodeloval kot arbiter. Abraham je sicer predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu.


Slovenija bo imenovala novega arbitra
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da odstop Abrahama z mesta arbitra obžalujejo, razlogov zanj pa ne razumejo.

Menijo, da mora sodišče nadaljevati delo, "saj ne bi smelo dopustiti, da lahko samovoljni in enostranski izhod Republike Hrvaške ustavi celoten postopek", so zapisali. To bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli arbitraže, dodajajo.

Upajo, da bo sodišče v polni sestavi kmalu nadaljevalo delo in ga tudi končalo v skladu z arbitražnim sporazumom. "Slovenija bo v določenem roku sprejela odločitev o imenovanju novega arbitra," so zatrdili.

Radio Slovenija je poročal, da bo Cerar po za zdaj še neuradnih informacijah sklical vrh parlamentarnih strank o novem slovenskem članu arbitražnega sodišča prihodnji teden.

MZZ ne ve za druge morebitne razloge za odstop
Zunanje ministrstvo je zaradi Abrahamovega odstopa izrazilo obžalovanje - poudarjajo, da so bili o tem obveščeni danes in da razlogov za njegov odstop, razen tistih, ki so navedeni v današnjem sporočilu arbitražnega sodišča, ne poznajo.

Hkrati so sporočili, da je Slovenija danes tudi po diplomatski poti zavrnila predlog Hrvaške o enostranskem odstopu od arbitražnega sporazuma.

Dodali so še, da popolnoma zaupajo v neodvisnost in nepristranskost arbitražnega sodišča ter pričakujejo, da bo sodišče čim prej v polni sestavi nadaljevalo svoje delo in skladno z arbitražnim sporazumom izdalo razsodbo.

Janša meni, da je čas za Cerarjev odhod
Prvi odzivi na današnji nov zaplet prihajajo tudi iz slovenske politike.

V največji opozicijski stranki SDS so svoje mnenje zapisali na družbenem omrežju Twitter, kjer pravijo, da nam je Abraham naredil še dodatno škodo. Prvak SDS-a Janez Janša pa meni, da je čas za odhod premierja Mira Cerarja.

V ZaAB-u rešitev zagate prepuščajo vladi, saj je ta Abrahama tudi imenovala. Upajo, da bodo čim prej imenovali novega človeka.

Abrahamovo odločitev v SD-ju spoštujejo, prepričani pa so, da se zavezi obeh držav o arbitražnem sporazumu ni mogoče enostransko odreči, zato pričakujejo, da bo nov arbitražni sodnik imenovan in da bo sodišče sklenilo svoje delo.

Sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko
V NSI-ju
pa pravijo, da Abrahamov odstop predstavlja dodatne težave, ki so se začele z nezakonitim prisluškovanjem slovenskima predstavnikoma v primeru sojenja arbitražnega sodišča v Haagu o poteku slovensko-hrvaške meje in objavo teh prisluhov v hrvaških medijih.

Podpredsednik stranke in predsednik odbora DZ-ja za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat pa je napovedal, da bo jutri ponovno zahteval sklic zaprte nujne seje, na katero bo povabil tako predsednika vlade kot zunanjega ministra.

Manjkata dva člana sodišča
Slovenija mora zdaj znova v 15 dneh imenovati novega člana petčlanskega arbitražnega sodišča, sicer ga izbere predsednik sodišča. Ta bo verjetno moral izbrati tudi hrvaškega predstavnika, saj je njihov dozdajšnji arbiter Budislav Vukas prav tako odstopil. Vukas je to odločitev sprejel, ker mu po njegovem mnenju po odločitvi Hrvaške za umik iz sporazuma kaj drugega ni preostalo.

Kot arbitri sicer ostajajo predsednik Gilbert Guillaume, Vaughan Lowe in Bruno Simma, ki sta jih Slovenija in Hrvaška imenovali skupaj.

Razsodba bi morala biti sprejeta do konca leta
Arbitražno sodišče naj bi do konca leta sprejelo odločitev o meji na morju in kopnem med Slovenijo in Hrvaško. To sta se državi odločili in podpisali novembra 2009, pred sodiščem pojasnili svoja stališča ter predložili dokumente.

Zadeva pa se je zapletla, ko so hrvaški mediji pred nekaj tedni objavili prisluhe pogovorom med slovensko agentko z zunanjega ministrstva Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem, ki ga je imenovala Slovenija. Oba sta nato odstopila s svojih mest. Hrvaška trdi, da njuna komunikacija predstavlja hudo kršitev sporazuma in dvom o neodvisnosti sodišča, zato zahteva njegovo samorazpustitev. Sklicuje se na dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb.

Arbitražno sodišče sicer nima mehanizmov, da bi prisililo Hrvaško, da ostane v postopku. Je pa povabilo Slovenijo, da odgovori na hrvaško pismo, s katerim ta z 31. julijem končuje izpolnjevanje arbitražnega sporazuma.

Prav tako naj bi obe državi zaslišalo glede afere s prisluškovanjem in pogovori med Drenikovo in Sekolcem. Kdaj bo to, še niso določili. Slovenska vlada sicer "v celoti zavrača argumente, s katerimi Republika Hrvaška utemeljuje ta dejanja. Arbitražni sporazum je in ostaja edina veljavna pravna podlaga za reševanje vprašanja meje med državama."

Po odstopu Ronnyja Abrahama so iz Bruslja sporočili, da Evropska komisija še naprej pozorno spremlja razvoj dogodkov v povezavi z arbitražo med Slovenijo in Hrvaško. Ob tem so ponovili, da stališče komisije ostaja nespremenjeno - ta podpira nadaljevanje dela arbitražnega sodišča, za katerega v Bruslju ne vidijo prave alternative. S hrvaškega zunanjega ministrstva pa so sporočili le, da se na odstop Abrahama za zdaj ne bodo odzivali.

Arbitražno sodišče samo nima nekih mehanizmov, da bi prisililo Hrvaško, da ostane v postopku. Arbitražno sodišče je institucija mednarodnega prava in ima po samem tem položaju moč sprejemati akte mednarodnega prava, ki potem zavezujejo Hrvaško in Slovenijo. Tudi Evropska komisija nima pravnih orodij, ki bi prisilila Hrvaško, da ostane v postopku, v nasprotju na primer s tem, če bi Hrvaška kršila pravo Evropske unije.

Profesorica prava na mariborski univerzi Janja Hojnik
Ronny Abraham je odstopil
Slovenska stran v odzivih zadržana
Kako naprej po odstopu arbitra Abrahama?