Na izredni seji DZ-ja, na kateri želijo poslanci in poslanke izvedeti podrobnosti o metodologiji za skrbne preglede v bankah, je stališče Banke Slovenije pojasnjeval guverner Boštjan Jazbec. Glede metodologije za skrbne preglede v bankah je povedal, da je ta že več kot leto dni javno objavljena.

Današnje razmere so razmeroma dobre, je dejal Jazbec. To pa je v veliki meri ravno posledica tega, kar je takrat država naredila, je o leta 2013 opravljenih skrbnih pregledih v bankah, ki so vodili v petmilijardno dokapitalizacijo, še dejal guverner.

"Tisti, ki je v drugi polovici leta 2013 vedel, da se bodo razmere izboljšale, naj dvigne roko," je dejal. Tiste, ki menijo, da je Banka Slovenije manipulirala in prirejala podatke ravno tako, da je lahko porezala delničarje in imetnike podrejenih instrumentov, pa je napotil na neodvisne tuje družbe, ki so opravile skrbni pregled aktive bank in nato obremenitvene teste.

Gre za verodostojne informacije, ki ovržejo domače špekulacije, je dodal. "Pregled so naredile zunanje neodvisne svetovalne družbe in Banka Slovenije na rezultat ni vplivala. Pika. Ne znam si predstavljati današnje razprave, če bi Banka Slovenije to naredila sama," je bil jasen Jazbec.

"Dokapitalizacija ali stečaj"
Pri obremenitvenih testih gre za preverjanje bank, da preživijo tudi v najbolj stresnih okoliščinah, pregled sredstev pa je pokazal, da bi šle banke brez dodatne dokapitalizacije v stečaj, je pojasnil.

Poslancem in poslankam je še enkrat pojasnil, kako je bilo to opravljeno, ob tem pa jih je spomnil, da bodo slovenske banke te 'vaje' ponavljale tudi letos oziroma vsako leto.

Zavrnil je tudi trditve o različnih cenitvah, do razlike je prišlo zaradi precenjenega vrednotenja lastnih sredstev pri NLB-ju. Obremenitveni testi od spodaj navzgor so bili narejeni na individualni osnovi, testi od zgoraj navzdol pa na agregatnih podatkih bank in pokazala se je 1,5 milijardna razlika.

Jazbec: Banke niso preveč dokapitalizirane
Jazbec je še povedal, da banke niso preveč dokapitalizirane, saj je bila kapitalska ustreznost slovenskih bank leta 2014 še vedno rahlo pod povprečjem EU-ja.

Priznal je, da del odločb o izrednih ukrepih 2013 ni bil takoj javen, kot razlog pa navedel previdnost, saj so se bali odliva depozitov iz bank. Danes so vsa poročila javno dostopna, pa tudi očitek, da BS-ja ni mogoče revidirati, ne drži, saj jo nadzira Evropska centralna banka. "Pomisleki in dvomi, izpostavljeni na začetku te seje, niso upravičeni. Danes je stanje boljše kot pred dokapitalizacijo," je sklenil.

Tonin: Tovarišijska ekonomija je spravila banke na kolena
Tonin je odprl razpravo s trditvijo, da se je politika poenotila glede sanacije bank, saj so vse stranke podprle sejo. Prepričan je, da imamo pravico izvedeti, kako je bil porabljen naš denar. "Zahtevanje odgovorov od Banke Slovenije (BS) ni in ne more biti poseganje v avtonomnost centralne banke," je opomnil Tonin.

Slovenske banke je na kolena spravila "tovarišijska" ekonomija, vzroki za bančno luknjo so jasni, je prepričan Tonin. Vprašanje je, kako tovrstne malverzacije v prihodnje preprečiti, kje so bili regulatorji, kaj je počel BS, se je spraševal in dodal, da vse skupaj spominja na čas Divjega zahoda.

Kako je mogoče, da leta 2012 guverner izjavi, da je vse v redu, le nekaj let pozneje pa je potrebnih več milijard za dokapitalizacijo, se je čudil Tonin. "Iščemo odgovore, želim si, da bi današnja razprava dala odgovore na številna vprašanja, ki burijo duhove glede sanacije bančnega sistema," je končal Tonin.

Dragonja: Stroški sanacije podobni kot drugod
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je zatrdil, da so bili stroški sanacije bank podobni kot drugod v Evropi. Na vprašanje, ali je bila sanacija predraga, je odgovoril: "Slovenija je za sanacijo bančnega sistema namenila približno toliko, kot je znašalo povprečje v EU. Več so dale Irska, Islandija, Grčija in Ciper, Slovenija je dala malo nad ravnjo Španije, so pa države, ki so dale manj," je naštel.

Slovenijo so v to prisilile mednarodne razmere, meni Dragonja. "Pritisk se je povečal s finančno krizo na Cipru, ki je nakazala morebitni 'domino efekt' in ocenjevalo se je, da bo Slovenija naslednja," je dejal.

Poslanci in poslanke nezadovoljni
Poslanci in poslanke sicer niso bili zadovoljni z odgovori. Želijo več podatkov. Dokler ne bodo odpravljeni morebitni dvomi glede leta 2013 izvedenih skrbnih pregledov v bankah, se zdi Urošu Priklu (DeSUS) primerno, da bi odločitve v zvezi z morebitno prodajo oziroma delno spremembo lastništev dokapitaliziranih bank zadržali.

S tem se strinja tudi Luka Mesec (ZL). Opozoril je na milijardno dokapitalizacijo NKBM-ja, ki se zdaj prodaja za 200 milijonov evrov. Po njegovem mnenju bi morali najprej razjasniti njeno kapitalsko stanje, nato pa presoditi, ali je prodaja po tako smešno nizki ceni smotrna.

Franc Križanič (SD), nekdanji finančni minister, medtem poziva, naj se manjšinskim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznosti vrne tisto, kar je njihovega v bankah.

SMC, NSi, SDS za nemoteno privatizacijo
Niso pa vsi za ustavitev privatizacije. V SMC-ju tako menijo, da jo je treba nadaljevati, da davkoplačevalcem v prihodnje ne bi bilo znova treba dokapitalizirati bank.

Podobno menijo tudi v NSi-ju. "Nimamo namena ustaviti privatizacije, nasprotno - želimo ji dati večji pospešek," je pojasnil Jožef Horvat (NSi). Privatizacijo zagovarjajo tudi v SDS-u. Ropa v državnih bankah sploh ne bi bilo, če bi bile v zasebni lasti, meni poslanec SDS-a Žan Mahnič.

Previdnost pri postopkih privatizacije bank pa svetujejo tudi v ZaAB-u. "Denar, ki smo ga dali v slovenske banke, je še vedno tam. Pred morebitno prodajo je prav, da se preveri, ali je NKBM prekapitalizirana in se denar vrne v proračun," je dejala nekdanja premierka Alenka Bratušek (ZaAB).

Ker je šlo za državno pomoč, smo morali upoštevati pogoje Evropske komisije in izbrisati lastnike bank ter podrejenih obveznosti, je dejala. To je bil po njenem mnenju pravičen ukrep, saj bi bila sanacija bank brez tega še dražja.

Konec mandata izobraževalne ministrice
Državni zbor se je na začetku izredne seje seznanil z obvestilom predsednika vlade Mira Cerarja o odstopu ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar. S tem ji je po nekaj manj kot pol leta tudi uradno prenehala ministrska funkcija, izobraževalni resor pa bo začasno vodil Cerar.

Vlada je na dopisni seji sicer sprejela ugotovitvena sklepa o prenehanju funkcije državnima sekretarjema na ministrstvu za izobraževanja Petru Mačku in Andreji Barle Lakota, pri čemer je zadnjo s 14. marcem znova imenovala na mesto državne sekretarke.

Zakon o državni upravi med drugim namreč določa, da državnemu sekretarju preneha funkcija z dnem prenehanja funkcije ministra. Določa pa tudi, da državnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Tako je Barle Lakoto za državno sekretarko vlada ponovno imenovala na predlog predsednika vlade, ki trenutno opravlja tudi funkcijo ministra za izobraževanje.