KSS od ministrstva zahteva tudi ureditev plačnega sistema in plač v javnem sektorju. Zgled glede minimalne bruto urne postavke je za KSS zakonsko določeno plačilo dijaškega in študentskega dela. Kot je na novinarski konferenci pojasnil predsednik konfederacije Gvido Novak, zakon od 1. februarja letos za dijake in študente določa pravico do minimalne bruto urne postavke 4,5 evra. Primerljivi delavci, ki imajo kot dijaki končano osnovno šolo, pa v povprečju dobijo urno plačilo 2,61 evra.

KSS sicer ni reprezentativen, a v konfederaciji po pol leta delovanja predvidevajo, da bodo reprezentativnost v kratkem pridobili. Njihov cilj je tudi samostojna pogajalska skupina za pogajanja v javnem sektorju. Za zdaj so v konfederacijo vključeni Sindikat vojakov Slovenije, Sindikat podpore UKC-ja ter Sindikat direktorjev in ravnateljev Slovenije, po besedah Novaka se še z dvema dogovarjajo o pristopu, v ustanavljanju pa so še trije sindikati.

Dočinski: Podporne službe največ izgubile
V Sindikatu podpore UKC-ja, ki je začel delovati z letošnjim letom, si želijo predvsem ponovno ovrednotenje delovnih mest v plačni skupini J, kamor sodijo podporne službe, kot so kuharji, strežnice, informatiki, zaposleni v računovodstvu.

Sekretar sindikata Andrej Dočinski je pojasnil, da je bilo prav na račun te skupine, ki je sicer navzoča v vsem javnem sektorju, a svojega sindikata doslej ni imela, ob prevedbi v nov plačni sistem največ odstopanj in je največ izgubila.

Sindikat podpore UKC-ja ne podpira zdravnikov
V sindikatu ne podpirajo zahtev zdravnikov, je dejal Dočinski. Kot je navedel, po podatkih, ki jih imajo v UKC-ju, ni srednje medicinske sestre, ki bi dosegala povprečno slovensko plačo, pa tudi dve tretjini diplomiranih medicinskih sester je ne.

Pripravljenost na delo naj šteje
V KSS-ju opozarjajo tudi na druge zahteve. Novak je tako spomnil na prizadevanje Sindikata vojakov Slovenije, ki ga vodi, da bi se pripravljenost na delo na delovnem mestu ali določenem kraju štela v polni delovni čas, kot je to po direktivi EU-ja o delovnem času in sodni praksi sodišča EU-ja.

Zahtevajo tudi, da se za vse zaposlene v javnem sektorju uvede enako referenčno obdobje za spremljanje povprečnega polnega delovnega časa pri neenakomerni razporeditvi, kot so ga po stavki dosegli policisti.

Predlagajo uvedbo pojma dnevnega dela oziroma dodatek za dnevno delo, ki bi pripadal javnemu uslužbencu za delo v manj ugodnem dnevnem delovnem času, torej zunaj s pogodbo o zaposlitvi ali splošnim aktom delodajalca določenim razporedom delovnega časa.

Anomalije pri prazničnem delu
V konfederaciji poleg tega opozarjajo na anomalije pri plačilu za praznično delo. Delavec, ki na praznik dela, lahko dobi namreč nižjo osnovno plačo od tistega, ki je na praznik doma in dobi nadomestilo plače.

Prepričani so tudi, da bi morali delavci, ki stalno delajo v izmenah, takšno razporeditev delovnega časa imeti določeno v pogodbi o zaposlitvi in z višjo osnovno plačo namesto z dodatki.