Gre za najnovejši osnutek predloga zakona o povračilu škode izbrisanim, po katerem bi bilo, kot je pred kratkim dejal minister za notranje zadeve Gregor Virant, do odškodnine upravičenih le okoli 8.000 izbrisanih od skupno 25.671 žrtev izbrisa 26. februarja 1992. Dolžina trajanja izbrisa bi se tako štela od dneva, ko je osebam, ki niso pridobile državljanstva, prenehalo veljati dovoljenje za stalno prebivanje, pa do dneva, ko so znova pridobili status stalnega prebivalca ali državljanstvo.

Število upravičencev sicer že v prvem osnutku ni bilo navedeno, je bilo pa določeno, da bi najvišja odškodnina lahko znašala 7.500 evrov, če si je denimo posameznik status uredil šele letos. Po najnovejši shemi pa bi lahko znašala dobrih 10.000 evrov. Odškodnina bi sicer lahko bila višja, če je imel izbrisani stroške z zdravljenji ali šolnino, a bo moral te stroške dokazati, kar pa bo izjemno težko, če ne celo nemogoče, kot je za MMC v sredo opozorila direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon.

Virant je zadnji osnutek zakona v sredo predstavil vodjem koalicijskih poslanskih skupin, ki so glede predloga po njegovih besedah načeloma usklajeni, a vsebine javnosti še ni želel razkriti, saj želi z njo namreč najprej seznaniti izbrisane. Besedilo predloga jim bo posredoval danes, prihodnji teden pa načrtuje tudi srečanje z njimi. Kot je dejal, bodo v petek besedilo zakonskega predloga objavili tudi na spletnem portalu E-demokracija.

"Predlog žaljiv do izbrisanih in ESČP-ja"
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije je za nov predlog dejal, da je "še vedno popolnoma neresen". "Do izbrisanih in do Evropskega sodišča za človekove pravice je žaljiv, do državne blagajne in davkoplačevalcev pa skrajno neodgovoren," je dejal.

Krivic tako sklepa na podlagi izjav ministra Viranta, saj predloga uradno še niso dobili. "To je samo novo norčevanje iz prava in zdravega razuma. Razuma in morale tudi tej vladi očitno hudo primanjkuje," je ocenil Krivic.

"Če Slovenija tudi po 21 letih še vedno ni pripravljena dojeti razsežnosti krivic, ki jih je povzročila, in jih popraviti v skladu s svojo ustavo, ne samo sodbo evropskega sodišča - ponavljam: ne takoj, v tej krizi, ampak v skladu z ekonomskimi možnostmi -, potem je z njeno vlado na teh njenih izhodiščih vsaka nadaljnja beseda zgolj izguba časa in nasedanje na njene zavlačevalne manevre," je povedal.

Organizacijam, ki zastopajo koristi izbrisanih, bo predlagal, naj vsak nadaljnji pogovor na izhodiščih tega zakona kategorično zavrnejo, je še dejal.

Virant: Čisto zadovoljni ne bodo
Virant je medijem sicer pojasnil, da gredo spremembe osnutka v smer, ki so jo predlagali predstavniki izbrisanih, kljub temu pa ne verjame, da bo vsebina zakona lahko z njimi v celoti usklajena. "Čisto zadovoljni na koncu zagotovo ne bodo," je dodal in napovedal, da bo vlada predlog zakona obravnavala julija, poslanci pa bodo o njem dokončno odločali predvidoma oktobra.

Predstavniki izbrisanih in nekaterih nevladnih organizacij so že prvotni osnutek zakonskega predloga označili kot sramoten in predlagali devetkrat višji znesek, 260 evrov, kolikor država priznava vsakemu, ki se znajde v socialni stiski. Ob tem so tudi zahtevali, da mora zakon zagotoviti ustrezne odškodnine vsem 25.671 izbrisanim, saj je bil status stalnega prebivalca nezakonito odvzet vsem.

Rok se je iztekel včeraj
V sredo se je sicer iztekel rok, do katerega bi morala Slovenija sprejeti odškodninsko shemo za izbrisane in ki ga je lani postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. To je pred letom dni v zadevi Kurić in drugi namreč odločilo, da Slovenija še vedno ni zadovoljivo rešila vprašanja izbrisanih, šestim pritožnikom pa določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo. Vlada je sicer na začetku leta sodišče zaprosila za podaljšanje roka, a ji ni ugodilo.