Preteklih nekaj dni kaže, da politika že močno pogleduje proti prihodnjim volitvam. SDS je ob zbiranju podpisov za referendum o, kot pravijo, privilegiranih pokojninah vložil še predlog za razrešitev podpredsednice državnega zbora in interpelacijo o delu celotne vlade.

"Očitno je, da Janša strelja s topovi na vrabce. To je seveda legitimno ravnanje, interpelacija je pač učinkovito orožje. Je pa v takih okoliščinah zloraba instituta demokracije," meni filozof in publicist Boris Vezjak, ki dodaja, da je v politiki za dosego ciljev pač dovoljeno vse. "Tako da moramo to dogajanje dejansko razumeti po eni strani kot neke vrste dramske vložke, po drugi strani pa kot formalen začetek predvolilne kampanje, ki bo očitno zelo dolga, trajala bo kar vse leto."

Po Vezjakovih besedah je jasno, da so zahteve SDS-a po opravičilu premierja Roberta Goloba in podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič iz Levice zaradi izjav o pokojninah zgolj izgovor, da lahko predsednik SDS-a Janez Janša z interpelacijo in drugimi manevri dobi "minutažo" v javnosti in za napad na vlado. "Če se malce pošalim, bi rekel: če bi bil Janša Trump, bi od Goloba pričakoval redke kovine. Te redke kovine so pri nas upokojenci." Zdi se, da Janša skuša postati nekakšen njihov junak. "Spomnil nas je pravzaprav, da bi lahko bil bolj ruparjevski od Ruparja samega. Torej bo igral neke vrste Ruparja, nagovarjal množico upokojencev in njihove interese. To je ena od njegovih vlog, druga pa bo tista, v kateri je Janša najboljši: ko igra samega sebe. Takrat prideta na vrsto ideologija in propaganda. Pričakujem, da bo v prihodnjih mesecih zmagovala ta politična psihoretorika, in v tem je Janša precej boljši od Goloba." Spopadi, ki se bodo vrstili, bodo po Vezjakovi oceni zelo agresivni.

Janšizem proti golobizmu
SDS je v svoj besednjak vključila tudi besedi golobizem in golobisti, kar lahko razumemo kot protiutež janšizmu in janšistom. Kot pravi Vezjak, so med obema stranema kvalitativne razlike v slogu vladanja, težko pa se je znebiti vtisa vse večje podobnosti v smislu, da so oboji slepi in gluhi za realnost in argumente. "Že dve leti opozarjam, da se Golobov antijanšizem počasi spreminja v nekem politično mentalnem smislu nazaj v janšizem. Če analiziramo govorico in diskurz privržencev Goloba, bi lahko prepoznali podobno idolatrijo, podobne argumente." Tu opozarja na retorične manipulacije. "Pred dnevi je na primer gibanje Glas ljudstva spomnilo na to, da ta vlada ni uresničila svojih 122 zavez oziroma da jih je uresničila samo 12. Pozneje je predsednik vlade označil Jašo Jenulla (prvo ime gibanja Glas ljudstva, op. a.) za predstavnika skrajne levice. Dejansko pa gre za zaveze, ki jih je dala vlada sama in jih ni terjal nihče drug. Označiti to neizpolnjevanje zavez za neko skrajno politično kampanjo pomeni označiti svoje lastne zaveze za skrajne."

Kot dodaja, skuša Golob neizvajanje reform nadomestiti s prazno demagogijo. "Hvali se recimo s tem, da je normaliziral Slovenijo, celo v njegovem kabinetu so povedali, da je bila njihova temeljna obljuba, da se ne bo več zaplinjalo ljudi. Mislim, da je najbolj normalno stanje, da ne zaplinjate ljudi. In za to ni treba storiti ničesar, razen tega, da ne zaplinjate ljudi. To je tako, kot če bi se picerija hvalila, da ponuja tople pice. Ali pa če bi imel salon avtomobilov slogan, da ima njihov avtomobil delujoče zavore. Ta vlada nas ima na neki način malce za bebave, ker nam pod kategorijo izpolnjenih obljub ponuja nekaj, kar je samoumevno. Ne more pričakovati, da bomo hvaležni samo za to, ker nas ne zaplinja. Ne, morala bo storiti še kaj več od tega." Kot primer podobnosti retorike s SDS-jem navaja še včerajšnje besede Urške Klakočar Zupančič, ki je SDS označila za adolescenčne nasilneže. "Predstavniki te vlade uporabljajo natančno takšen jezik, kot ga uporablja Janša, in iz tega lahko sklepamo, da sta si ti dve govorici zelo, zelo podobni. In bojim se, da nas to zdaj čaka v tem letu pred volitvami neke vrste vpitje drugih proti drugim. Če imamo na koncu ta spopad med janšisti in antijanšisti, potem lahko v gorah še vedno dolgo odmeva, da so 'isti, isti'."

Psihopolitična igra na desnici

Zanimivi so tudi spopadi znotraj politične desnice, kjer je videti, kot bi bil Janša v stalnem sporu z naravnimi zavezniki. "Zdi se mi, da se to dogaja zato, ker Janša zelo dobro ve, da si njegovi "naravni zavezniki" ne morejo privoščiti političnega bivanja brez njega. Tako morda malce sadistično iz njih izvablja te občutke, da brez njega ne morejo. To je neke vrste psihopolitična igra, v kateri Janša ničesar ne izgublja, ker ti tihi zavezniki na desni bodo vedno sklonili glavo in prišli do njega." Ob tem Vezjak ne verjame, da bi po volitvah, ob domnevi, da bi desne stranke dobile relativno večino, blok ob SDS-u na desni postal tako močan, da bi Janšo izločili kot kandidata za predsednika vlade. "Zdi se mi možno, ampak ne ravno posebej verjetno, ker kdor koli bi postavil takšen pogoj predsedniku SDS-a – to bi morda lahko storil Anže Logar –, si ne predstavljam, da bi bil za Janšo sprejemljiv. Razumel bi ga kot popolno osebno ponižanje in nekako ni v njegovi naravi, da bi se kot dominantna figura na desnici umaknil za dobro Slovenije. Precej bolj verjetno je, da v takem primeru te desne koalicije ne bo."

Pogovoru lahko prisluhnete v podkastu Ob osmih.