Premier Robert Golob je z delegacijo na uradnem obisku v Alžiriji, kjer se je med drugim sešel z alžirskim kolegom Nadirjem Larbauijem in predsednikom države Abdelmadžidom Tebunom.

Golob in Tebun sta podpisala tri sporazume. Pri prvem sporazumu gre za dopolnilo k pogodbi o prodaji in nakupu zemeljskega plina med Geoplinom in alžirsko skupino Sonatrach, s katero je Slovenija povečala dobavo količine plina iz Alžirije. Dobava se povečuje za dodatnih 200 milijonov kubičnih metrov na leto, medtem ko osnovna pogodba predvideva 300 milijonov kubičnih metrov na leto v obdobju med 2023 in 2025. "Slovenija je izrazila pripravljenost, da gospodarski družbi podaljšata pogodbo o dobavi zemeljskega plina tudi za obdobje od 2026 dalje, ko potečeta obstoječi pogodbi," so sporočili s kabineta predsednika vlade in dodali, da Slovenija na ta način poglablja energetsko sodelovanje z Alžirijo.

V Alžirijo je odpotoval tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. "Slovenija je v preteklosti približno do 30 odstotkov svojega plinskega trga oskrbovala z alžirskim plinom, s tem amandmajem pa se ta količina poveča na 50 odstotkov slovenske porabe," so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Kumer se je sicer ob robu obiska sešel z ministrskim kolegom Mohamedom Arkabom.

Slovenija je z Alžirijo podpisala tudi sporazum o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov ter memorandum o soglasju o sodelovanju na področju umetne inteligence. "Verjamem, da bomo lahko v prihodnje še izboljšali izmenjavo tehnoloških znanj med obema državama in na tak način pripomogli k izkoriščanju prednosti, ki jih ponujajo te tehnologije za razvoj naših držav," je povedal Golob.

"Dogovor pomeni nov mejnik pri utrjevanju vezi med Slovenijo in Alžirijo na področju energetike," so dogodek v sporočilu za javnost pospremili v Geoplinu. "Podpis dogovora je strateškega pomena za družbo Geoplin in Slovenijo, saj predstavlja pomemben korak k nadaljevanju zanesljive dobave zemeljskega plina za slovenske kupce," so dodali.

Oglasili so se tudi v Sonatrachu, kjer so v izjavi za javnost pojasnili, da se z današnjim dogovorom odzivajo na naraščajoče potrebe po zemeljskem plinu na evropskem trgu in povečujejo svojo prisotnost na slovenskem energetskem trgu. Sodelovanje z Geoplinom po njihovih navedbah utrjuje položaj Alžirije na mednarodnem energetskem prizorišču in je obenem jasen znak, da si Alžirija in Slovenija prizadevata nadgraditi gospodarsko sodelovanje tudi na bilateralni ravni.

Od kod Slovenija uvaža zemeljski plin?

Največji slovenski veletrgovec s plinom Geoplin je z letom 2023 zemeljski plin v Slovenijo po več kot desetletnem premoru spet začel dobavljati tudi iz Alžirije. Triletna pogodba, ki jo je za diverzifikacijo nabavnih virov po prekinitvi dobav iz Rusije sklenil z alžirsko državno družbo Sonatrach, je najprej predvidevala dobavo 300 milijonov kubičnih metrov plina letno, v začetku tega leta je Geoplin nato z dodatnim dogovorom s Sonatrachom dobave zemeljskega plina iz Alžirije skoraj podvojil.

To se je poznalo pri podatkih o uvozu plina v državo. Slovenija, ki nima svojih nahajališč zemeljskega plina in je v celoti uvozno odvisna, je lani 28,3 odstotka plina prek Italije uvozila iz Alžirije. Ta delež je glede na 3,8 odstotka v 2022 tako bistveno narasel.

Delež uvoženega plina iz Avstrije pa je z 82,1 odstotka v letu 2022 lani upadel na 68,3 odstotka, so za STA navedli na Agenciji za energijo. Čeprav lani in letos uvozniki niso imeli neposrednih pogodb za dobavo plina iz Rusije in čeprav na agenciji ne morejo z gotovostjo trditi, kolikšen delež plina, kupljenega v Avstriji, je ruskega izvora, menijo, da je bil ta delež v letih 2023 in tudi v prvem delu 2024 še zmeraj prevladujoč. Zanesljivega podatka, kolikšen je ta delež, pa nimajo.

Da se Slovenija še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije, je ob drugi obletnici sprejetja načrta EU-ja za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU pred dnevi ugotovila Evropska komisija. "Slovenija je sprejela ukrepe za okrepitev alternativnih dobav zemeljskega plina, vendar se v resnici še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije," so zapisali v Bruslju.

Odprtje veleposlaništva v Alžiru

Slovenija danes odpira svoje veleposlaništvo v Alžiru, Golob pa si želi, da bi Alžirija jeseni odprla veleposlaništvo v Ljubljani. Slovensko veleposlaništvo vodi začasni odpravnik poslov Bogdan Batič. Premierja obeh držav sta na srečanju potrdila dobre odnose na gospodarskem, znanstvenem in zunanjepolitičnem področju ter se zavzela za njihovo poglobitev.

Predsednik vlade je z Larbauijem in Tebunom razpravljal tudi o sodelovanju med državama v Varnostnem svetu Združenih narodov in o razmerah v Gazi. S Tebunom sta se strinjala, da je svoboda temeljna vrednota, ki jo moramo vedno zagovarjati v mednarodni skupnosti, tudi ko se odloča o pravici do samoodločbe.

"Ravno ta pravica do svobode je tisto, kar druži Alžirijo in Slovenijo v njunih prizadevanjih v New Yorku znotraj Varnostnega sveta ZN-a," je dodal Golob, ki je alžirskega predsednika povabil tudi na obisk v Slovenijo.