Ustavni sodniki so sprejeli odločitev in odpravili začasno zadržanje dela novele zakona, ki so jo zadržali sredi februarja. Novela zakona torej začne veljati, sodišče pa mora še vedno presoditi o njeni ustavnosti. Ustavni sodniki so o ustavni presoji novele zakona o RTV Slovenija na deseturni seji razpravljali v ponedeljek, odločitev pa sporočili šele danes.

Po neuradnih informacijah Televizije Slovenija naj bi za umik zadržanja glasovali štirje sodniki, in sicer: Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Proti naj bi glasoval Rok Svetlič, sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič pa naj ne bi glasovala. Matej Accetto in Rajko Knez, ki sta februarja podprla zadržanje novele, sta tokrat očitno glasovala drugače.

Sorodna novica Asta Vrečko: Zadeve se bodo lahko začele reševati. Janez Janša: Ustavno sodišče ne obstaja več.

Ustavno sodišče je februarja zadržalo tisti del novele, ki ureja dokončno konstituiranje novega 17-članskega sveta RTV-ja. Vseh 17 članov je že bilo imenovanih, z odpravo zadržanja pa bodo lahko nastopili svoje mandate. Kot navaja ustavno sodišče, se bo moral novi svet RTV Slovenija konstituirati najpozneje v sedmih dneh po objavi današnjega sklepa v Uradnem listu. V tem roku mora v. d. generalnega direktorja sklicati prvo sejo novega sveta. Če tega ne stori, lahko sejo skliče tretjina članov sveta. Kljub zadržanju je ustavno sodišče namreč dopustilo, da so bili izbrani oz. izvoljeni člani novega sveta.

Sledila bo menjava vodstva. Z dokončno uveljavitvijo novele bodo obenem prenehale funkcije članom zdajšnjega nadzornega in programskega sveta ter njunima predsednikoma Borutu Rončeviču in Petru Gregorčiču. Ena prvih nalog, ki jo svetu RTV-ja namreč nalaga zakon, je objava razpisa za imenovanje nove štiričlanske uprave RTV-ja. Pristojnost nove uprave bo tudi imenovanje direktorjev Radia Slovenija, Televizije Slovenija in tudi novega direktorja za digitalne vsebine.

Sodišče ni doseglo večine, ki bi novelo izglasovala za neustavno

Ustavno sodišče se pri odločanju o začasnem zadržanju novele ne spušča v vsebinsko odločitev. Tako so ravnali tudi v tem primeru odločanja o prenehanju začasnega zadržanja. Čeprav so si prizadevali čim prej tudi vsebinsko dokončno odločiti o noveli, nobena od predlaganih odločitev ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov, so pojasnili v sklepu. Sodišče mora tako še vedno odločiti o oceni ustavnosti novele na pobudo vlagateljev s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta zavoda Petrom Gregorčičem. Ustavno sodišče je sicer na seji 22. maja izglasovalo vsebinsko odločitev, "vendar je bila nato predlagana in izglasovana njena revotacija".

Zaradi izločitev dveh sodnikov je zadevo obravnavalo le sedem sodnikov, ustavno sodišče pa je bilo postavljeno v položaj, ko ne more več oceniti, kdaj bo lahko sprejelo dokončno vsebinsko odločitev v obravnavani zadevi. Iz procesa sta bila namreč izločena Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon.

Zakon o ustavnem sodišču sicer ne pozna posebnih pravil v primerih, ko zaradi izločitev sodnic in sodnikov ne more oblikovati večinske odločitve s podporo zahtevanih petih glasov (od devetih). "Primerjalno gledano pa ima ustavno sodišče pred očmi nemško ureditev, ki določa, da ko ni zahtevane večine za razveljavitev oziroma ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega akta, ta akt ostane v veljavi."

Kot so dodali, so različne okoliščine privedle do položaja, v katerem se zadržane določbe zakona ne morejo izvajati, hkrati pa sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva. Tak položaj pa vpliva tudi na načelo delitve oblasti, saj je z zadržanjem izvajanja zakona preprečeno tudi izvajanje zakonodajalčeve volje, sodišče bi namreč z odlašanjem zadrževanja intenzivno poseglo v položaj zakonodajalca.

Stara ureditev omogočala bistveno večji politični vpliv

Ustavno sodišče je v sklepu komentiralo tudi staro ureditev na RTV Slovenija. Po njihovi presoji je očitno, da je stara oblika zakona v primerjavi z novelo omogočala bistveno večji politični vpliv na imenovanje članov programskega sveta RTV Slovenija, saj je kar 21 od 29 članov imenoval državni zbor. "Državni zbor po novi (izpodbijani) ureditvi ne imenuje več nobenega člana v svet RTV Slovenija. Čeprav tudi pri novi ureditvi ni mogoče popolnoma izključiti možnosti političnega vpliva na imenovanje članov sveta RTV Slovenija, pa je ta možnost nedvomno bistveno manjša," navajajo.

Ustavno sodišče je prav tako ugotovilo, da je v času zadržanja novele višje sodišče pravnomočno ugotovilo, da je bilo imenovanje generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha maja 2021 nezakonito, prav tako je bila nezakonito razrešena direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak. "Obe sodbi, potrjeni na vrhovnem sodišču, vzbujata dvom o zakonitosti delovanja programskega sveta, ki je nezakonito imenoval generalnega direktorja, ta pa nato nezakonito razrešil direktorico televizije. To nezakonito ravnanje je sicer predmet drugih postopkov, in ne presoje ustavnega sodišča. Vendar pa ustavno sodišče pri vprašanju presoje škodljivih posledic, ki jih lahko povzroči začasno zadržanje, ne more povsem spregledati pravnomočne presoje višjega delovnega in socialnega sodišča in vrhovnega sodišča." Začasno zadržanje in s tem nadaljevanje vodenja javnega zavoda RTV z organi, oblikovanimi po prej veljavnem zakonu, bi po mnenju sodišča lahko povzročili hujše posledice.

Negotovost glede tega, kdaj bo sodišče tudi vsebinsko odločilo o noveli zakona o RTV Slovenija, bi lahko povzročila tudi škodljive posledice za RTV Slovenija, kjer so se v času zadržanja od februarja lahko vodili le tekoči posli. Člani trenutnega vodstva pa bi lahko celo potegnili mandate prek predvidenih štirih let.

Pobudniki ustavne presoje novele zakona o RTV Slovenija s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem napovedujejo, da bodo pravico iskali tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice. A verjetno šele po tem, ko bo ustavno sodišče tudi vsebinsko odločilo o noveli, ki so jo lani na referendumu s skoraj dvotretjinsko večino podprli tudi volivci.

Cerar: Ustavni sodniki se pri odločanju ne smejo vzdržati glasovanja

Odločitev ustavnega sodišča je procesne narave in ni vsebinska, kar kaže na notranjo blokado sodišča. "Očitno je sodišče presodilo, da bo manjše zlo, če v sedanji situaciji odpravi zadržanje novele, kot pa če pri njem vztraja. Zaradi izločitve dveh ustavnih sodnikov ter zaradi izrazito različnih pravnih pogledov je ustavno sodišče v notranji blokadi in še ni sposobno sprejeti vsebinske odločitve glede ustavnosti izpodbijanih določb zakona," je za STA odločitev sodišča komentiral ustavni strokovnjak in nekdanji premier Miro Cerar.

Sodišče je namreč med drugim zapisalo, da ni mogoče izključiti niti, da bi odločitev lahko sprejeli šele s (prvo ali naslednjimi) spremembami sestave sodnikov ustavnega sodišča. "To je precejšen odstop od prvotne napovedi samega ustavnega sodišča, da bo zadevo obravnavalo in rešilo absolutno prednostno, pri čemer se je tako le podaljšala nevzdržna situacija na javni radioteleviziji in v zadnjih mesecih krepila razgreta javna razprava," je dodal Cerar.

Kot skrb vzbujajoče je Cerar označil to, da dva sodnika pri glasovanju nista sodelovala. "To je v nasprotju z naravo sodnega in ustavnosodnega odločanja, hkrati pa je tudi v neskladju z izrecno ureditvijo v zakonu o ustavnem sodišču, ki določa, da se sodniki pri odločanju ne smejo vzdržati glasovanja. To po njegovih besedah kaže na "izredno zaostrenost notranjih razmer na ustavnem sodišču". "To po mojem mnenju terja tudi resen pogovor znotraj sodišča. Nekdo bi moral prevzeti odgovornost, da se take stvari dogajajo," je prepričan.

Kot je še poudaril, razume zahtevnost in večplastnost obravnavane teme, a bi morali biti ustavni sodniki po njegovem mnenju kos tudi tako zahtevnim situacijam. "Ustavni sodniki so strokovnjaki, ki so bili na ta položaj izvoljeni ravno zato, ker naj bi premogli nadstandardni občutek za odgovornost do pravne države in do varstva integritete ustavnega sodišča," je dejal.

Ker je ustavno sodišče v obrazložitvi odločitve navedlo, da zakon o ustavnem sodišču ne vsebuje posebnih pravil za odločanje v primerih, ko zaradi ene ali več izločitev sodnikov sodišče ne more oblikovati večinske odločitve z zahtevanim številom glasov, bi bilo v izogib ponavljanju takšnih situacij po Cerarjevem mnenju smiselno dopolniti zakon o ustavnem sodišču.

Cerar je bil kritičen tudi do uhajanja internih informacij s sodišča, ki po njegovem mnenju slabijo avtoriteto ustavnega sodišča in zaupanje v pravno državo.