Z Mercedes-Benzovim tehničnim inštruktorjem Romanom Šimencem smo se pogovorili o pasivni varnosti, ki so se ji začeli avtomobilski konstruktorji načrtno posvečati v petdesetih letih prejšnjega stoletja, od tedaj pa so vplivali na to, da so se avtomobili močno spremenili. Kot je povedal Šimenc, pasivno varnost zagotavljajo vsi elementi, ki nastopijo, ko pride do naleta.

Najstarejši del je karoserija, ki je ključnega pomena pri zagotavljanju pasivne varnosti. Pomembni so materiali, s katerih je narejena, in kako se ti obnašajo med trkom. Med drugimi elementi pasivne varnosti so še varnostne vreče, varnostni pasovi in zložljiv volanski drog, ki je ključnega pomena za voznikov prsni koš, naštel pa bi jih lahko še veliko. Zgradba karoserije se je čez čas zelo spreminjala. Dobila je dele z večjo trdnostjo in dele z manjšo trdnostjo, tako imenovane zmečkljive cone, skozi katere se uničevalna energija odvaja od potnikov. Za tako imenovano varnostno kletko so vedno uporabljali močnejše materiale, v zadnjem času pa je na njihovem mestu tudi vse več ultra trdnih materialov, kakršno je denimo borovo jeklo.

Pomembno pravilno vzdrževanje
Kot pravi Šimenc, je prav zato za zagotovitev pasivne varnosti pomembno, da poškodbe karoserije popravljajo strokovnjaki, saj se s klasično obdelavo lahko izgubi trdnost materialov. Avtomobili zato izgubijo sposobnosti odvajanja energije in konstrukcijsko trdnost varnostne kletke, posledično pa se zmanjša tudi varnost potnikov. Pozorni torej bodite, ko kupujete rabljene avtomobile!

O aktivni varnosti nam je spregovoril Audijev tehnični strokovnjak Tone Golob. Kot je povedal, pri Audiju, ko gre za aktivno varnost, vedno govorijo o asistenčnih sistemih oziroma podpornih sistemih vozniku. To so sistemi, ki pazijo na voznika tedaj, ko mu zbranost popusti, kar se nam pogosto dogaja predvsem na dolgih vožnjah in v mestnem okolju, ko pride do hitrih sprememb ritma vožnje. Takrat je lepo imeti čuvaja, ki poskrbi za nas.

Najbolj znana ABS in ESP
Vsem najbolj znana asistenčna sistema sta sicer ABS in ESP, a jih je ogromno, za večino pa vozniki sploh ne vemo. Ko se namreč začne nekaj spreminjati, pride do pojemka, avtomobil pa začne sam pripravljati zavorni sistem in po potrebi povečuje zavorni tlak. Najbolje bi bilo, če bi v nevarnosti naleta voznik brutalno pohodil pedal za zavoro, a večina tega ne stori, zato nam v tem primeru pomaga asistenčni sistem. Napačne predstave imamo denimo tudi o vlogi ABS-a, o katerem večina meni, da je namenjen hitremu zaviranju. To ni res, saj je ABS namenjen predvsem temu, da je avtomobil tudi med močnim zaviranjem vodljiv.

Neuporaba pripomočkov
Ugotavlja, da vozniki sicer imajo avtomobile, v katere so vgrajeni asistenčni sistemi, a jih veliko dejansko ne uporabljajo. Spomnimo se samo smernikov, ki so stari že dobrih šestdeset let, a jih še danes marsikdo pozabi prižigati, čeprav gre za zelo učinkovit način komunikacije v prometu. Podobno se žal dogaja tudi z asistenčnimi sistemi, pa čeprav ti niso tam le zaradi varnosti, ampak vozniku lahko olajšajo vožnjo, kot denimo aktivni tempomat.

Več o pasivni in aktivni varnosti si oglejte v eni od prihodnjih oddaj Avtomobilnosti, jutri pa vas vabimo, da si ogledate prenos sredinega odrskega dogajanja, v katerem bosta voditelja David in Andrej gostila zelo zanimive goste, ki bodo z drugačnega zornega kota predstavili udobje v avtomobilu.