Bolj množično uvajanje avtomobilov z električnimi pogoni zahteva tudi spremembe na energetski infrastrukturi, kjer bodo imeli avtomobili novo vlogo.

Razvojni inženirji namreč predvidevajo, da bodo avtomobilske baterije, namenjene shranjevanju energije za pogon električnih motorjev, čedalje bolj zmogljive in manj občutljive na cikluse polnjenja in praznjenja. Avtomobili bi lahko tako v času mirovanja in če bi bili priključeni na električno omrežje, služili kot shranjevalniki presežkov električne energije. Predvsem tiste pridobljena iz obnovljivih virov, kot sta veter in sonce. Obnovljiva energija žal ni vedno na voljo takrat, ko jo potrebujemo, bi jo pa lahko shranjevali v tako imenovanih pametnih omrežjih katerih del bi bili avtomobili.

Vzpostavljanje takšnih omrežij seveda zahteva boljše sodelovanje izdelovalcev avtomobilov, sestavnih sklopov omrežij in seveda energetskih podjetij, zato ne čudi, da se slednji pojavljajo kot partnerji avtomobilskih znamk pri razvoju in predstavitvah električnih vozil.

Cenejše polnjenje, dražje praznjenje
Avtomobili priključeni v energetska pametna omrežja bi stalno izmenjevali podatke o lastni zalogi energije oziroma stanju akumulatorjev. Na podlagi teh podatkov bi lahko prilagajali pridobivanje električne energije dejanskim zmogljivostim vseh avtomobilskih akumulatorjev in jo v njih shranjevali, ko pa bi energijo potrebovali, bi jo lahko akumulatorji oddajali v omrežje.

Teoretične predpostavke glede uporabe avtomobilov z električnim pogonom namreč predvidevajo, da bi bili ti avtomobili povprečno v uporabi le uro ali dve na dan, preostali čas pa bi lahko služili kot shranjevalniki energije. Parkirani in priklopljeni na omrežje bi shranjevali električno energijo, pridobljeno po nižji ceni in jo po višji oddajali v omrežje, ko je ne bi potrebovali sami.