Samovozna vozila so že nekaj let stalnica na sejmu potrošniške elektronike (CES) v Las Vegasu, letos pa so nekateri prevozniki že pokazali, da je že prišel čas, takšne avtomobile uporabijo taksistične službe in druga dostavna podjetja (pošta, picerije ...). Na točno določene mesta so vozila potnike že dostavljala sama, sicer ob nadzoru voznika za volanom, nekateri so to na zelo kratkih vožnjah počeli tudi brez nadzora voznika.

Ford s konceptnim fusionom, v Evropi ga poznamo kot mondea, je prepričan, da bodo samovozni avtomobili pice dostavljali na dom sami, brez voznikove pomoči. V tekmo tovrstnih vozil, predvsem za samovozne taksije, je vstopil tudi Hyundai, ki namerava do leta 2021 predstaviti vozilo s 4. stopnjo samoopravilnosti, ki bo zmožno samostojne vožnje tudi v križiščih v mestih, in ne več samo po avtocesti, kjer promet poteka v eni smeri.

Vodik je prihodnost
Pri Hyundaiu so predstavili tudi svoje tehnološko najbolj izpopolnjeno vozilo do zdaj, križanca next, ki je naslednja generacija vodikovega vozila, znal pa bo parkirati, tudi če voznika ni v vozilu; prepričani so, da bodo nadomestili zaostanek za Googlom, General Motorsom in drugimi, ki so svoja samovozna vozila že poslali na cesto.

Pri Kii, ki je del koncerna Hyundai, so predstavili popolnoma električnega nira, ki še letos prihaja v Slovenijo, še drznejši pa so načrti, povezani z umetno inteligenco in poudarjeno digitalizacijo. To je napoved, da bodo klasični analogni merilniki v nekaj letih pri večini novih avtomobilov pozabljeni. Stikala bodo zamenjali senzorji, ki omogočajo upravljanje s kretnjami.

Kia uvaja povezljivost 5G
Pri Kii so predstavili nov vmesnik (HMI), ki omogoča prepoznavanje obraza in glasu. Ko vozilo prepozna voznika, samodejno nastavi sedež in volan v optimalni položaj. Kia prva uvaja povezljivost vozila 5G.

Toyota je v Las Vegas pripeljala konceptno linijo modularnih vozil e-Palette. Japonci predvidevajo, da se bodo v prihodnosti po mestih premikale flote samovoznih "škatel", ki bodo prevažale ljudi, dostavljale hrano in pakete. Toyotin načrt je, da bodo vozila začeli testirati leta 2020, ko bo Tokio gostil poletne olimpijske igre.

Kitajci napovedujejo primat
Samovozna in električna prihodnost pa je največja priložnost za nove proizvajalce vozil. Tesla se še ni izkopala iz rdečih številk, tudi na račun dragih avtomobilov, in Kitajci so tisti, ki so prepričani, da bodo čez desetletje vladarji na področju avtomobilnosti. To nakazujejo s prvimi konceptnimi vozili, kot je vozilo zagonskega podjetja Byton, ki ga bodo na Kitajskem začeli tržiti že prihodnje leto, Evropa in ZDA pa bodo sledile leta 2020. Njegovi snovalci pravijo, da je to pravzaprav računalnik na kolesih in najnaprednejše vozilo, ki ga bodo že kmalu videle ceste. In to za pol cene konkurenčnih modelov znamke Tesla.

Pametni avtomobil bo za odpiranje uporabil biometrično tehnologijo prepoznavanja obraza, posamezni voznik pa si bo lahko nastavil idealno vozno okolje in vozilo se bo ob zaznavi njegovega obraza temu prilagodilo. Na voljo bo tudi Amazonova tehnologija glasovnih ukazov Alexa, upravljanje pa bo mogoče tudi s kretnjami.

Avtomobil bo razpolagal s tehnologijo mobilnih omrežij pete generacije in medmrežja v oblaku, njegove funkcije pa bodo okrepili še z rešitvami umetne inteligence. Baterija naj bi zdržala za več kot 500 kilometrov vožnje, za polnjenje pa naj bi uporabniki potrebovali do pol ure.

Digitalizacija in ukazovanje s kretnjami
Mercedes je na sejmu predstavil svoj novi večpredstavnostni sistem, poimenovan mercedes-benz user experience, krajše MBUX, ki sloni na Linuxu, za njim pa stoji ekipa iz Stuttgarta, ki pravi, da gre za revolucionarni sistem v potovalni kabini vozila. MBUX bo premierno predstavljen v novi generaciji razreda A, vozniku pa bo omogočal, da bo s kretanjem in glasom stikal po volanu - novem osrednjem "touchpadu"; navigacija deluje na osnovi podatkov kartografije HERE.

Na sejmu ni manjkal niti eden največjih dobaviteljev avtomobilski industriji, podjetje Bosch, ki prihodnost vidi v pametnih mestih. Bosch želi mesta in soseske opremiti za prihodnost, in sicer s pametno mobilnostjo, boljšo kakovostjo zraka, večjim udobjem, večjo varnostjo in veliko več novimi storitvami. Med drugim poudarjajo, da se bo urbani promet do leta 2050 povečal za okrog eno tretjino. Prav urbani promet ima vlogo v skoraj polovici Boschevih projektov, ki se nanašajo na pametna mesta. Parkiranje je osrednja točka. Vozniki v ZDA danes porabijo več kot štirideset ur na leto v gneči, kjer se zapravi okrog skoraj 150 milijard evrov. Od tega se skoraj ena tretjina porabi samo za iskanje parkirnega prostora. Bosch je razvil sisteme, ki poenostavljajo iskanje ustreznega parkirnega mesta. Ko se voznik zapelje mimo, avti samodejno zaznajo in izmerijo velikost lukenj med parkiranimi avtomobili, podatke pa takoj pošljejo na digitalni zemljevid. Tako je voznik lahko neposredno napoten na prosto parkirno mesto. Bosch že testira to storitev v nemških mestih, vključno s Stuttgartom. Letos bo sledilo okrog dvajset mest v ZDA, vključno z Los Angelesom, Miamijem in Bostonom.

Avtomobili bodo parkirali sami
V začetku leta 2018 pa bosta Bosch in Daimler splavila novo samodejno storitev za parkirne službe. Avtomobili v parkirni hiši muzeja Mercedes-Benz v Stuttgartu bodo sami iskali parkirno mesto in se tudi parkirali, brez voznika. To odpravi stres in bolje izrabi parkirna mesta – na enaki površini lahko parkira do dvajset odstotkov več vozil. Eden od dejavnikov uresničitve samodejnega parkiranja je pametna infrastruktura parkirne hiše, ki je povezana s programsko opremo znotraj vozila.

Slovenci in samovozni avtomobili
Razvoj samovôznikov nam bo torej v prihodnosti omogočil, da se bomo usedli v avto, vnesli cilj, se zleknili v sedež in se sprostili vse do konca vožnje. V luči tega je podjetje Goodyear Dunlop Sava Tires v svoji najnovejši raziskavi spodbudil Slovence, da že danes razmišljajo o mobilnosti prihodnosti. V sklopu digitalne raziskave, izvedene s pomočjo klepetalnega robota Goodyja (angleško chatbot), so prišli do zanimivih izsledkov, kot je, da bodo z novimi vozili prihodnosti njihovi uporabniki naenkrat dobili več prostega časa, ki ga bo lahko vsak porabil za različne stvari.

Slovenci bi čas, ki nam bi ga prihranila takšna vozila, porabili predvsem za dejavnosti v digitalnem svetu. Rezultati raziskave namreč kažejo, da bi velika večina (60 %) ta čas namenila brskanju po spletnih straneh ter prebiranju in objavljanju vsebin na družbenih omrežjih. Temu z velikim zaostankom sledi pogovor s preostalimi potniki (15 %) in spanje oziroma počitek (11 %). Približno dva odstotka Slovencev pa bi izbralo eno od naslednjih dejavnosti: pošiljanje e-pošte, telefoniranje oz. pisanje SMS-ov, branje ter ogled filmov ali videoposnetkov. Pri tem pa tudi ni večjih odstopanj pri moških in ženskah, razen pri tem, da bi predstavnice nežnejšega spola nekoliko več brale, predstavniki močnejšega spola pa v večji meri gledali videovsebine.