Velikanski šestkolesnik mercedes-benz T80 je nastal na osebno pobudo nemškega dirkača Hansa Stucka, ki je želel, da bi Nemčija z naskokom v osvajanju rekorda v hitrosti vožnje z avtomobilom dokazala svojo tehnološko premoč. Prisluhnil mu je tudi Adolf Hitler in odobril podporo projektu, ki so ga zaupali dr. Ferdinandu Porscheju. Ta je ob začetku projekta leta 1937 avtomobil sprva predvidel za doseganje hitrosti 550 km/h, vmes se je meja dvignila na 600 km/h, končno pa na 750 km/h.

Mogočen motor

Osrčje avtomobila je zato tvoril mogočen motor V12 z delovno prostornino 44,5 litra, ki je bil derivat letalskega motorja DB-601, Ta je med drugim poganjal tudi znamenitega lovca messerschmitt Bf 109. V različici DB-603 je razvijal moč kar 2.200 kilovatov (3.000 konjev), dvakrat več od letalskega motorja, deloval pa je na zmes metanola, benzena, etanola, acetona, nitrobenzena, letalskega bencina in etra. V avtomobil je bil vgrajen sredinsko, njegova moč pa se je na podlago prenašala prek vseh štirih zadnjih koles. Za ustavljanje so skrbele ogromne bobnaste zavore s 500 milimetri premera na vseh šestih kolesih. Čez jekleno šasijo je bila poveznjena osem metrov dolga aerodinamična karoserija, ki je imela izjemno ugoden količnik zračnega upora 0,18, voznikova kabina pa se je na njej kar izgubila.

Rekorda zaradi vojne ni bilo

Oktobra 1939 je bil mercedes-benz T80 pripravljen na preskusne vožnje, med katerimi so ugotovili, da potrebuje še precej izboljšav. Rekordno vožnjo so končno določili na januar 1940, ko naj bi Stuck peljal po novem odseku avtoceste pri Dessau. Dogodek, ki bi ga morala med drugim pokrivala tudi nemška televizija, so zaradi druge svetovne vojne nazadnje odpovedali.