Veliko vas je pisalo, zakaj v Avtomobilnosti toliko govorimo o elektriki, če pa je bilo vsega skupaj prodanih le štiri odstotke vozil na elektriko, vseh preostalih skupaj pa 96 odstotkov?
Ker je to evropska usmeritev, ki jo narekujejo v Bruslju, in poti nazaj več ni. Elektromobilnost se razvija, eden od ciljev pa je, da bi z električno mobilnostjo dosegli energijsko samozadostnost in s tem zmanjšali odvisnost od tistih, ki nam prodajajo nafto.
Mikrosamooskrba z elektriko že danes
Zato smo v Avtomobilnosti ugriznili še v enega od motivov za električne avtomobile. To so e-hranilniki. Pogledali smo, kako v realnosti poteka električna avtomobilska samooskrba in kako dostopna je običajnemu državljanu.
Seveda je trditev, da bomo tudi z lastno samooskrbo postali energijsko manj odvisni od tujih energijskih virov, sprožila nekaj političnih nestrinjanj. Vsakršna elektrika ne daje enake samozadostnosti, tudi ne enake zelenosti, ampak ta zgodba ni politična. Govorimo o lastni, mikroenergijski samooskrbi oziroma domačih baterijah oziroma shranjevalnikih.
Šest avtomobilov se "hrani" z energijo iz hranilnika
Sara Fink, koordinatorka e-mobilnosti pri MOON-u pravi: "Hranilnik se uporablja predvsem zato, da lahko podnevi, ko sončna elektrarna ustvarja presežek sončne energije, ki se ne porablja, ko nismo doma, shrani v hranilnik in energijo porabljamo v večernih časih ali pa se energija iz hranilnika porablja čez dan, ko je elektrika dražja."
Kako to deluje v praksi, je za oddajo Avtomobilnost pojasnil eden od pionirskih uporabnikov hranilnikov.
Aleš Čad, lastnik gostilne Čad, kjer imajo v uporabi šest električnih vozil, ima pred gostilno polnilnik s 15 KWh, je za Avtomobilnost povedal: "Tako poleti, ko so temperature višje, kot zdaj pozimi se je zadeva obnesla. Naših šest avtomobilov večino časa polnimo iz energije, ki je zbrana v hranilniku. Imamo manjša električna vozila, nikoli se ne polnijo vsa hkrati. Včasih se polnijo podnevi, drugič ponoči, včasih naredimo več, drugič spet manj kilometrov. Za zdaj je to za nas dovolj."
Že majhen hranilnik je lahko torej dovolj za kratke vožnje, z malo porabe, zagotovo pa se s stoodstotno lastno doma pridobljeno elektriko ne bo mogel voziti nekdo, ki se dnevno vozi, recimo, iz Maribora v Ljubljano in nazaj. Vendar pa ni hranilnik tisti, ki predstavlja ozko grlo.
Kako veliko streho potrebujem?
"Če električni avtomobil, kot je VW ID.4, z baterijo z zmogljivostjo 77 kWh polnimo vsak dan doma, na leto porabi med 4000 in 5000 kWh elektrike, in sicer če na leto prevozimo od 25.000 do 30.000 kilometrov. To pomeni, da bi za potrebe napajanja takšnega električnega avtomobila potrebovali elektrarno z zmogljivostjo okoli 4,5 kWh. En kilovat energije čez prst pomeni sedem kvadratnih metrov veliko sončno elektrarno. Omejuje nas površina sončne elektrarne," pravi Finkova.
Samooskrbna zelena energija je torej enako primerno velika hiša. V pogovorih nismo preslišali, ko so nam sogovorniki povedali, da so hranilniki nesmiselni. Trenutno. Zdaj namreč uporabniki domačih sončnih elektrarn presežke doma pridobljene energije vračajo v omrežje, govorimo o neto merjenju. Cene so bile tudi zaradi promoviranja zelene energije postavljene tako, da se bistveno bolj izplačajo lastniku sončne elektrarne. Te pravljice je v večini drugih držav že konec, kmalu bodo tudi v Sloveniji hranilniki postali zelo smiselni, pravzaprav celo nepogrešljivi.
Čas za neto merjenje se izteka
Martin Rebula, tehnični inštruktor TAB-a je pojasnil: "Konec leta 2023 se v Sloveniji ukinja neto merjenje. Zdaj, ko vračamo energijo v električno omrežje, se nam odštevajo porabljene kilovatne ure električne energije. Ko bo konec net-meteringa, se števec ne bo več vrtel nazaj, zato bo za nekoga, ki bo imel presežke električne energije, bolj smiselno imeti zalogovnik, kamor se bo energija shranjevala in jo bo uporabljal za svoje potrebe."
Med snemanjem prispevka smo se naučili, da vloga hranilnikov ni v tem, da se bomo odklopili od slovenskega električnega omrežja, ampak da bo v dobi elektromobilnosti omrežje sploh lahko delovalo. Pravzaprav se bomo še bolj povezali, ampak na pameten način, s pametnim omrežjem.
Finkova razloži: "Sistemi za energetsko upravljanje skrbijo, da elektrarna optimalno shranjuje energijo v hranilnik, hranilnik oddaja energijo v objekt, oziroma po potrebi črpa energijo, se ravna glede na vremenske ratzmere. Če prepozna, da bo naslednji dan sonce, lahko dan prej izprazni baterijo do konca. Energetski menedžerji bodo komunicirali z omrežnim komunikatorjem, ki bo prepoznal, ali imamo v določenem trenutku veliko energije v omrežju, zato bo treba zmanjšati moč proizvajanja elektrike sončnih elektrarn oziroma bo moral aktivirati hranilnike, da shranijo presežke. Ko bo v omrežju manj električne energije, pa se bodo hranilniki vključili v omrežje in dodali potrebno energijo."
E-hranilniki pomembni za uravnavanje električnega omrežja
Danes je še zelo težko zagotoviti, da se boste vozili na 100-odstotno, "doma pridelano" sončno energijo. Bistvo vsega skupaj je drugje.
"V prvi fazi so prišle toplotne črpalke, ko težavam s preobremenitvami še nismo povečali velike pozornosti. S prihodom električnih avtomobilov pa se je vse spremenilo. Ko bo število električnih vozil večje, bo treba poskrbeti, da bodo povezana z omrežjem in pomagala omrežju z energijo, da bomo dobili celoten ekosistem," še pravi sogovornica.
"Zato bomo morali imeti neki element znotraj celotnega omrežja, ki nam bo pomagal izničiti velike in nizke porabe, da bomo lahko na omrežju držali konstantno napetost. Vse to se bo lansiralo iz hranilnikov električne energije," dodaja Rebula.
V Avtomobilnosti smo se odpravili v Mežico, v razvojni oddelek TAB-ove tovarne baterij. Za inženirje pod vodstvom Martina Rebule nam nikakor ni zmanjkalo vprašanj. Dobro učno vsebino želimo deliti tudi z vami. Vabljeni k ogledu videoprispevka iz oddaje Avtomobilnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje