Z njimi se je tja odpeljala indijska odprava znanstvenikov Nacionalnega inštituta za raziskovanje Antarktike in oceanov (NCAOR) ter prevozila 4.600 kilometrov dolgo pot. Pri tem so se povzpeli tudi na nadmorsko višino 3400 metrov, temperatura zraka pa se ni nikoli povzpela nad minus 40 stopinj Celzija. Vozila, ki so jih priredili specialisti za tovrstne predelave z Islandije, pa so brez težav delovala tudi pri občasnih temperaturah do minus 56 stopinj Celzija. Štirim serijskim hiluxom s 3,0-litrskim motorjem D-4D, izdelanim v Južni Afriki, so namestili dvigala za nalaganje težje opreme in sodov z gorivom, dodatno ogrevanje kabine, predelali menjalnik za počasno vožnjo, prilagodili vzmetenje za vožnjo po večnem snegu z večjimi pnevmatikami, ki imajo v primerjavi s klasičnimi za tretjino nižji tlak.

Pri Toyoti pa so še posebej ponosni na delovanje motorjev, ki so se kljub predelavi za uporabo letalskega goriva izkazali za zelo varčne, kar je na celini brez bencinskih črpalk še posebej pomembno.

Za oskrbo z gorivom je zadostovala le ena postaja, in sicer na tretjini poti, kjer so se ustavili tako pri vožnji na južni pol kot tudi pri vračanju. Hiluxi, ki lahko prepeljejo tovor do 1,5 tone in vlečejo še prikolico s tremi tonami, so namreč poleg posadk in opreme s seboj vozili še zalogo goriva, ki je zadostovala za etapo 1.500 kilometrov.

Hiluxi pa so bili poleg varčnosti pri porabi goriva v primerjavi s pogosteje uporabljanimi vozili z gosenicami tudi precej hitrejši, zaradi česar je bila odprava na poti krajši čas.