Vojaški jeep, ki je med drugo svetovno vojno vozil po praktično vseh celinah, je tovarna po vojni najprej omilila s civilno različico CJ (civilian jeep), tej pa je dodala še kombi jeep wagon in tovornjak jeep truck. Ker je v njihovi ponudbi še vedno zevala praznina, so jo poskušali zapolniti z nekoliko drugačnim in bolj osebno naravnanim avtomobilom.

Nastal je prav nič utilitarni, zato pa toliko bolj imenitni jeepster z interno oznako VJ, ki mu je karoserijske linije, ki so ostale precej oglate, urezal industrijski oblikovalec Brooks Stevens. Jeepster je bil opremljen le s pogonom na zadnji kolesi, za pogon pa je skrbel 46-kilovatni 2,2-litrski štirivaljnik "go devil" v kombinaciji s tristopenjskim ročnim menjalnikom z možnostjo "overdrive". Za vzmetenje je spredaj skrbela prečna listna vzmet, zadaj pa sta bili dve vzdolžni listni vzmeti, na vseh štirih kolesih pa so bile bobnaste zavore.

Strokovnjaki so jeepsterja v nasprotju z javnostjo sprejeli z navdušenjem. Čeprav ga je tovarna pozneje opremila tudi z močnejšimi vrstnimi šestvaljniki in pripravila več različic, se prodaja ni povečala in program so po zgolj 19.132 izdelanih avtomobilih konec leta 1950 ukinili.