Pri Avtomobilnosti tudi v času občutno omejene mobilnosti aktivno spremljamo smernice na širokem polju mobilnosti. Izkušnja, ko so morali vsi skoraj v hipu zapreti tovarne, ustaviti tok dobave sestavnih delov in prekiniti prodajo, ponuja izjemen vpogled v to, kako se posamezno podjetje odziva na tak izjemni in nenapovedani stresni test.

Zdi se, da je ob zapiranju avtomobilskih tovarn po svetu tudi širša javnost dobila boljši vpogled v to, kako velika in svetovno prepletena dejavnost je v resnici avtomobilska industrija. Na bolj osebni ravni pa smo spoznali, kako pogrešamo avto in lepe trenutke, preživete v krajih, kamor bi nas lahko zapeljal v sončnih dneh, ki jih v času karantene kar ni zmanjkalo.

Ob spremljanju razgibanega gospodarskega dogajanja ter ob opazovanju močno spremenjenih dnevnih migracijskih tokov pa smo v ekipi Avtomobilnosti več čas razmišljali tudi o tem, kako se bo oblikovala nova mobilnost, še posebej skupna, javna in deljena. Po kolektivni okužbi z virusom strahu pred socialno bližino, pred običaji, srečevanji in druženji, ki so bila prej naravna in samoumevna, se zdaj sprašujemo najbolj osnovne stvari. Dati sodelavcu roko ali ne, stopiti v dvigalo z drugimi ali ne, še uporabljati skupinske prevoze na delo in iti v službo z avtobusom ali ne.

Jutri vsi na avtobus?

Avtobusni promet je v večjih slovenskih mestih hrbtenica urbane mobilnosti, a hkrati se zdi, da je lahko druženje veliko ljudi v majhnem in relativno slabo zračenem avtobusu možnost za prenos virusa in s tem ponovitev morebitnega hitrega širjenja.

Soavtor oddaje Avtomobilnost in raziskovalec na inštitutu ICK Andrej Brglez razmišlja takole: "S postopnim odpiranjem vrat ustaljenemu življenjskemu ritmu se bo v prihodnjih dneh in tednih počasi vrnilo v naša mesta tudi življenje in z njim človeku najbolj naravna želja po premikanju. Prav zato smo se v Avtomobilnosti odločili, da v javnosti sprožimo pobudo za pogostejšo rabo kolesa namesto javnega avtobusnega prometa. H kolesarjenju na delo želimo v času prehodnega obdobja spodbuditi predvsem vse delavno aktivne in mlajše, saj bi s tem občutno zmanjšali možnost prenosa novega koronavirusa med posebej ogroženo skupino starejših, invalidov in zdravstveno šibkejših, ki hkrati močno sloni prav na mobilnosti z javnim potniškim prometom."

Zamenjava avta za avtobus je korak nazaj

Podobno razmišljajo tudi v veliko drugih večjih evropskih mestih, kjer je novonastali izziv urbane mobilnosti še občutno večji kot pri nas. Vsako mesto diha po svoje in tako tudi rešitve s področja mobilnosti niso enoznačne. Kar deluje v enem mestu, ni nujno, da bo tudi v drugem. Pri mobilnosti v slovenskih mestih moramo v zakup vzeti vsaj to, da imamo velik vozni park in da se veliko ljudi na delo vozi iz krajev, ki so z javnim potniškim prevozom slabo povezani.

Obstaja torej velika verjetnost, da se v času negotovosti in zaskrbljenosti ob tesnem druženju z neznanci na avtobusu iz prej deljene mobilnosti preselimo nazaj na individualno avtomobilsko. Andrej Brglez: "Skrbi nas, da bi se v prihodnjih tednih postopnega sporočanja omejitev veliko ljudi, ki bi se na delo sicer peljali z avtobusom ali deljenimi prevozi v osebnih vozilih, v skrbi za svoje zdravje in zdravje drugih na delo odpeljalo samih z osebnim avtomobilom. Slednje bi močno povečalo obremenjenost cest, povečalo onesnaženost zraka, povečalo potovalne čase in ne nazadnje povečalo stres in slabo voljo."

Ste zamudili zadnjo oddajo Avtomobilnost? Ogledate si jo lahko tukaj.