"Ko se začnejo druženja, forumi, konference vrstiti drug za drugim, postane jasno, da se je določena tema, ki ji posvečajo pozornost različne državne institucije, državna podjetja in druga velika podjetja, dokončno usidrala," pravi prometni strokovnjak in avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez.

Govorimo o dveh tematikah, ki sta v svetu in tudi v Sloveniji zelo priljubljeni. To sta urbana mobilnost in nova energetika. Ti dogodki v Sloveniji potekajo skoraj enkrat na mesec.

O lobiranju
Enega takih se je na začetku meseca udeležil tudi generalni sekretar za evropsko mobilnost. To je združenje, ki že skoraj 40 let združuje interese različnih deležnikov, predvsem velikih podjetij, pa tudi posameznikov z interesom povečati število električnih avtomobilov na cestah. Povedano drugače: lobisti so za povečanje števila električnih avtomobilov na evropskem parketu.

Ko govorimo o 40 letih lobiranja, toliko časa je oddaljena naftna kriza v Evropi. Tudi takrat je bilo treba znati lobirati. Zdaj ko na ceste prihajajo električni avtomobili, pa še toliko bolj.

Da bi dosegli cilj pariškega sporazuma, mora do leta 2030 tržni delež električnih vozil (EV) doseči 50 odstotkov. Pri tem je pomembno, da evropsko električno omrežje postaja vse bolj zeleno, kar pomeni, da tudi električna vozila postajajo vse bolj zelena.

Električna vozila danes v manjšini
Na cestah v EU-ju se danes vozi 308,3 milijona motornih vozil z motorjem na notranje izgorevanje. Medtem je ambicija evropskega zelenega dogovora, da bi imeli do leta 2025 milijon točk za polnjenje električnih vozil (danes jih imamo 140.000) in na cestah 13 milijonov električnih vozil (danes 975.000). Celostno gledano naj bi medtem do konca letošnjega leta po cestah vozilo 10 milijonov osebnih vozil na električni pogon. Kako bo sicer EU dosegel svoj zgoraj omenjeni cilj?

O tem smo se v Avtomobilnosti pogovarjali z generalnim sekretarjem Evropskega združenja za elektromobilnost (AVERE) Philippom Vangeelom.

Sogovornik pravi: "Naše Združenje za elektromobilnost ima dolgo zgodovino. Ustanovili so ga leta 1978. Namen je bil ponuditi druge možnosti pogona v prometu, ne le nafte. To je bil čas prve naftne krize. Ustanovitelje je zanimalo, kaj drugega lahko ponudimo. Danes smo ob upoštevanju vseh pravil učinkovitosti itn. prepričani, da so najboljša rešitev za potniška vozila baterije. Zato zagovarjamo okvire za uresničitev te rešitve. Premagati moramo še nekaj ovir na ravni politike, industrije in uporabnikov e-vozil, vendar je cilj dosegljiv."

Sodelujejo predvsem z Generalnim direktoratom za mobilnost in promet Evropske komisije, a tudi z direktoratoma za energijo in inovacije, saj se ukvarjajo z inovacijami. Gre torej za razvejan postopek.

Evropska komisija narekuje tempo
"Evropska komisija se zaveda, da moramo do leta 2050 postati energijsko nevtralni, da bomo izpolnili zaveze iz pariškega sporazuma. Naše dozdajšnje načrte bo nova komisija vključila v evropski zeleni dogovor. Del dogovora je elektrifikacija prevoznih sredstev. Do leta 2025 želimo postaviti milijon polnilnih postaj, na cestah pa naj bi bilo 30 milijonov električnih vozil. Jasnega odgovora ni. Mogoča je mešanica. Nekatere države potrebujejo več spodbud, druge bodo to zmogle same. To lahko dosežemo s finančnimi spodbudami ali drugače."

Treba je poskrbeti za hrbtenico
Združenje AVERE se kot podobna druga združenja pri promociji elektromobilnosti in še posebej pri gradnji hrbtenice za elektromobilnost, se pravi infrastrukture, v večini naslanja na evropska in državna davkoplačevalska sredstva. Strategija je malo drugačna kot takrat, ko je bilo treba postaviti bencinske črpalke za naftne oziroma bencinske derivate. Na MMC-ju smo že pisali o tem, kako je Bertha Benz na prvi vožnji našla prvo bencinsko postajo. V lekarni je kupila alkohol. In lekarnarji so začeli prodajati bencin. Kaj bo prinesla elektrorevolucija tega časa, pa bomo morali še videti.

Sogovornika smo vprašali, ali bo moralo biti za to dovolj električnih avtomobilov ali dovolj polnilnih postaj?
"Vemo, da spodbude ne bodo več potrebne, ko se bo industrija sama odzvala z novimi tehnologijami. Zanimivo je, kaj nam kažejo znanstvene raziskave. Po teh je za zdaj energijsko najučinkovitejša rešitev z baterijami. Odprti pa smo tudi za nove tehnologije. Morda bodo morali ponekod uvesti gorivne celice. Dobrodošle so vse tehnologije, ki se lahko dopolnjujejo."