Pnevmatike so tako kot blažilniki in hkrati pomemben del avtomobilskega podvozja. Kot vmesni člen med cesto in avtomobilom imajo gume številne naloge, zagotavljati pa nam morajo predvsem varno, udobno in tudi gospodarno vožnjo. Zdržati morajo tudi dolgotrajne vožnje z veliko hitrostjo, v vseh vremenskih razmerah zagotoviti dober stik s cestiščem ter uspešno prenašati vzdolžne sile pri pospeševanju in zaviranju. To velja tudi za prenašanje bočnih sil v ovinkih in pri vodenju avtomobila. Pri kotaljenju po cesti tudi ne smejo povzročati preveč hrupa.

Vsaka guma je kompromis, zato se morajo proizvajalci pri njihovem razvoju odločati, kateri lastnosti bodo posvetili več in kateri manj pozornosti. A pri eni od lastnosti jim lahko pomagamo tudi vozniki sami – da v toplih mesecih vozimo z letnimi pnevmatikami, pozimi pa jih obvezno in ne le zaradi zakonske obveze pravočasno zamenjamo z zimskimi. In tako letne kot tudi zimske gume naj bodo v dobrem stanju, saj bodo le tako lahko zagotavljale čim boljše vozne lastnosti in varnost.

Kaj bi morali pri odločitvi za pnevmatike upoštevati, kakšni so trenutni trendi in kakšne so njihove izkušnje, smo se pogovarjali z Anejem Ferkom, predstavnikom podjetja Špan, ki je pri nas največji center za premontažo pnevmatik in kjer lahko dnevno preobujejo skoraj 500 vozil.

Pnevmatike načeloma menjamo vsakih pet let. Toda ali lahko v primeru, če smo z njimi prevozili malo, recimo 20.000 kilometrov, in imajo še globok profil, menjavo odložimo za kakšno leto ali dve?

Pri pnevmatikah ni pomembna le letnica izdelave, ampak je pomembno tudi staranje gume. Guma z leti otrdi, kar se kot najbolj težavno izkaže na zimskih pnevmatikah, ki jih mogoče kdo vozi tudi poleti, čeprav z njimi naredi zares malo kilometrov. Te pnevmatike imajo na prvi pogled še zelo dober profil, vendar pa na sami podlagi – sploh če je poledenela ali pa pri zelo nizkih temperaturah ne zagotavljajo več primernega oprijema. Lamele, ki na zimski gumi zagotavljajo oprijem prav v slabih zimskih pogojih, namreč v tem primeru ne delujejo več tako, kot bi morale.

Spomnimo se samo elastike, ki je eno leto na soncu in se zelo hitro uniči. Avtomobilske gume so izpostavljene še večjim obremenitvam. Postopek staranja, žarki UV, visoke temperature in drugi pogoji naredijo svoje. Vedeti moramo: pnevmatika je edini stik avtomobila s podlago in tukaj ni prostora za kompromise.

Kdaj je torej guma zares prestara oziroma ni primerna za nadaljnjo uporabo?

Zgodi se, da so v primeru avtomobila, denimo kombijev, ki so vse leto obuti v zimske pnevmatike, te že po letu ali dveh lahko popolnoma neuporabne. Njihov profil se hitro obrabi in v tem primeru jih je treba zamenjati. Imamo tudi trgovske potnike, ki prevozijo ogromno kilometrov in prav tako hitro menjajo gume. Pri super športnem avtu pa so lahko gume zrele za odpis že po enem koncu tedna.

Kakšno je pravilno skladiščenje gum, če jih hranimo doma in skladiščenja ne zaupamo vulkanizerski delavnici?

Glavni razlog za porast skladiščenja gum pri vulkanizerjih je, da so se pnevmatike oziroma platišča v zadnjih letih močno povečale. Spomnimo, da je povprečen družinski avto pred dvajsetimi leti imel 14- do 15-palčna kolesa, pred desetimi leti so se ta povečala na 16 palcev, danes pa vsi vozimo na 18- do 20-palčnih kolesih. Tudi pnevmatike so se močno povečale in razširile. V porastu so tudi športni terenci, ki zahtevajo še večje pnevmatike in platišča.

In za te doma nimamo prostora, težko pa jih tudi stlačimo v prtljažnik avtomobila. Zato je najbolje, da jih zaupamo vulkanizerju, ki jih hrani pri primerni temperaturi in vlažnosti. Najbolj pomembno je, da niso pod neposrednim vplivom sončne svetlobe oziroma UV žarkov. Najpogostejše napake pri hranjenju gum doma so, da jih damo v toplo kurilnico, zraven pa imamo mogoče shranjene tudi druge stvari, ki pridejo v stik z gumo in jo hitro poškodujejo.

So gume, ki so nekaj let nove ležale na policah prodajalne, še uporabne ali se jim življenjska doba kljub neuporabi zmanjša?

Izjemno pomembno je pravilno skladiščenje pnevmatik. Preden jo montiramo na vozilo, je guma premazana z zaščitnim slojem, ki preprečuje njeno staranje. Ta sloj je zelo tanek, ko začnemo avtomobil voziti in naredimo nekaj kilometrov, se sloj odlušči, pnevmatika pa začne pravilno delovati. Hkrati se začne tudi proces njenega staranja.

Če je bila pnevmatika pravilno shranjena v skladišču, kjer ni bila izpostavljena UV žarkom ali visokim temperaturam, je lahko tudi pet let stara prvič nameščena na avtomobil popolnoma uporabna in ima enake lastnosti kot nova. A če so bile te gume skladiščene zunaj na soncu ali v podstrešnih skladiščih s temperaturami nad 40 stopinj, potem niso primerne za uporabo. Pri nas skladiščenje pnevmatik jemljemo zelo resno in prav je, da stranke zaupajo strokovnjakom.

Kakšna je razlika med drago in poceni gumo? Je razlika med gumo za 100 ali 20 evrov res tako velika, da se dodaten izdatek splača?

Pri nakupu pnevmatike je treba upoštevati več faktorjev. Koliko kilometrov dejansko prevozimo in v kakšnih pogojih največ vozimo. Nekdo, ki veliko vozi po avtocesti in želi imeti bolj tiho gumo, hkrati pa se redko znajde na zasneženih klancih, bo gotovo izbral drugačno pnevmatiko kot nekdo, ki živi v vasi na hribu in potrebuje izjemno prilagodljivo gumo za vožnjo v snežnih razmerah. Dejstvo je, da idealne gume za vse pogoje ni.

Tako kot imamo različne čevlje za poletje in zimo, imamo tudi različne gume za poletje in zimo in tudi pri zimskih gumah so razlike. So gume, ki namenjene višjim temperaturam, vožnji po avtocesti in so tišje, ter gume, ki so bolj namenjene snežni podlagi. Tudi cena ni edini faktor, zato je dobro, da se pred nakupom posvetujete s strokovnjakom, ki vam bo svetoval pri nakupu. Najceneje na koncu ni nujno poceni in najdražje ne najdražje. V podjetju Špan delamo veliko na izobraževanju naših strokovnjakov, da lahko strankam ponudijo tisto, kar potrebujejo.

Kako je z rabljenimi gumami? Bi njihov nakup nujno odsvetovali?

Spet sva pri vprašanju potrebe. Če ima nekdo avtomobil, ki ga bo spomladi prodal in potrebuje zasilno rešitev do pomladi, težave ni. Če pa bi kdo rad le privarčeval denar, je bolje, da kupi pnevmatike manj sloveče znamke, s katerimi se bo varno vozil naslednjih nekaj let. S pnevmatikami srednjega razreda, recimo znamke Toyo, bo povprečen uporabnik nadpovprečno zadovoljen.

Nekateri avtomobili v homologacijo omogočajo uporabo različnih dimenzij gum. Bi za zimo priporočili gume z ožjo tekalno površino?

Tako kot širina gume je pomembna tudi njena višina. Pnevmatika z večjo višino je tudi ožja in takšna je bolj primerna za vožnjo pozimi. Zakaj? Nižja, kot je guma, večja je nevarnost, da bomo z njo udarili ob robnik in poškodovali platišče. Že zato je boljše, da je pnevmatika nekoliko višja, da ima zaščitni rob in sama pobere kakšen udarec. Za vožnjo po snegu je ožja pnevmatika seveda bolj primerna, saj se bomo bistveno lažje peljali.

Nekateri doma sami menjajo gume. Je to priporočljivo oziroma zakaj ne? Je centriranje gum ob vsaki menjavi zares nujno? Zakaj je sploh potrebno?

Pomena centriranja pnevmatik se pogosto ne zavedamo. Mnogo kupcev kupi komplet gum na platiščih in gume menjajo sami doma. To ni najbolj varno, saj mora biti pnevmatika primerno pritrjena na avtomobil. Večina nas doma tudi nima dvigal, ki bi omogočala, da gume pravilno menjamo. Seveda je drugače, če je nekdo izkušen mojster.

Centriranje pa je gotovo nujno. Če gume niso centrirane, pride do tresenja volana in vibracij, ki lahko poškodujejo tudi samo podvozje. Imeli smo stranke, ki so se s slabo centriranimi gumami vozile vso poletno sezono, ko pa so prišli na tehnični pregled, smo odkrili poškodbe podvozja. Mikrovibracije, ki so posledica slabo centrirane ali necentrirane gume, lahko škodijo ne le gumi, ampak celotnemu avtomobilu.

Kaj se zgodi, če gumo namestimo tako, da se ne vrti v pravo smer?

Določene pnevmatike so smerne, določene pa se lahko vrtijo v obe smeri. In pnevmatika, ki se lahko vrti le v eno smer, lahko povzroči, da začne avtomobil zavijati v eno smer, ker je upor gum na levi in desni strani različen. Občutek je podoben kot tedaj, ko se podre geometrija podvozja. Zato še enkrat poudarjam: premontažo pnevmatik zaupajte izkušenim mojstrom in varnim centrom.

Na ventile so vgrajena tipala za merjenje tlaka v gumah. Jih lahko z domačo premontažo polomimo?

Vedeti moramo, da obstajata dva sistema. Do njune vgradnje je prišlo, ker so avtomobili vse bolj opremljeni z asistenčnimi sistemi, zato je zelo pomembno, da centralna krmilna enota v avtomobilu ve, v kakšnem stanju so pnevmatike, da lahko pravočasno ukrepa ob težavah. Prvi sistem deluje na podlagi ABS in iz hitrosti vrtenja gume ugotavlja, če je prišlo do izgube tlaka. Drugi sistem deluje s pomočjo tipal na platišču, ki merijo tlak in centralni enoti neprestano sporočajo podatke.

Če gume menjamo doma ali pri površnih vulkanizerjih, ki gume menjajo na precej starih napravah, lahko tipala tlaka poškodujemo oziroma jih odlomimo. Tudi pri nas smo imeli primer, da je stranka prišla na servis s pokvarjenim sistemom za nadzor tlaka, ko pa smo gumo sneli, smo ugotovili, da je nekdo odlomil tipalo, ki je običajno pritrjeno na ventil, in tega nadomestil z navadnim ventilom brez tipala.

Kako pomembna je postala avtomatizirana menjava gum?

Kot prvi v Sloveniji smo uvedli robotsko premontažo gum, saj imamo stranke, ki imajo avtomobile iz zares visokih cenovnih razredov. Po standardih gum za avtomobile znamk Ferrari, Lamborghini in podobnih ne smete več menjati drugje kot na robotskem stroju. Te gume so namreč tako nizke, da ventil s tipalom tlaka lahko izjemno poškodujete. Robot pa to naredi popolnoma samodejno in s posebnim lubrikantom ter dvigom snemala nad platišče omogoči, da je menjava gume učinkovita in varna.