Do odgovora na tokratno vprašanje smo prišli s pomočjo podatkov, ki jih zbira simulator vožnje e-skirojev, ki ga Zavarovalnica Triglav uporablja tako na različnih preventivnih dogodkih kot v svojem LAB-u, ki je vozlišče novih idej in prostor spodbujanja radovednosti in razmišljanja o tem, kako se s starimi in novimi problemi v družbi spoprijeti na nove načine.

Rezultat tega je tudi ta, da se podatki iz simulatorja vožnje z e-skirojem v nadaljevanju smiselno analizirajo in primerjajo z drugimi podatki, na primer podatki o škodnih primerih, v katerih je bil udeležen voznik e-skiroja, lokaciji nesreč, starosti voznikov in podobno. Na ta način se lahko bistveno bolj približamo razumevanju novih dinamik in odnosov med različnimi deležniki v prometu.

Tudi že smrtni primeri

V Avtomobilnosti smo že večkrat govorili o tem, da postajajo mestne površine okolje novih oblik srečevanja z zelo različnimi prevoznimi sredstvi, ki jih uporabnik ne poganja z lastno silo, ampak je hitrost gibanja odvisna od moči pogona. S tem pa se močno spremenita dojemanje in občutek za razumevanje, kolikšen čas in prostor sta potrebna za ustavitev. O tem smo govorili tudi v enem od preteklih kvizov, ko smo spraševali, kdo se ustavi prej, avto ali motor. Zaradi takih projektov bo torej nekoliko lažje priti do rešitve za težavo, ki je tudi v številkah vsako leto bolj boleča in se kaže v skokovitem povečanju števila prometnih nesreč z udeležbo e-skirojev.

Pri tem je vse več tudi hujših telesnih poškodb, v letu 2022 je bil v dveh primerih izid take nesreče tudi smrten, lani pa na srečo ni bilo smrtnih primerov nesreč z e-skiroji. Da elektrificirana sredstva mikromobilnosti prinašajo popolnoma nova tveganja v mobilnostni ekosistem, dokazuje tudi dejstvo, da je neprilagojena hitrost daleč najpogostejši vzrok za prometne nesreče, ki jih povzročijo vozniki e-skirojev, kar ni le podatek iz policijskih statistik, ampak temu trendu sledi tudi škodna statistika Zavarovalnice Triglav. Zaradi vedno več različnih avtonomno gnanih osebnih prevoznih sredstev, med katerimi po številu rabe vsekakor izstopa e-skiro, so postali trendi v mobilnosti v zadnjih letih veliko bolj dinamični, kot so bili prej in od vseh nas zahtevajo, da se novega sožitja v prometu učimo skupaj – stari, mladi, otroci, starši, gibčni, manj gibčni, z elektriko in z zgolj nogami. Mestno jedro je skupno nam vsem.

Da bomo torej znali skupaj sobivati, se moramo razumeti, videti, slišati, skratka povezati. Tudi v prometu velja, da v veščini, ki je ne vadiš, nisi nikoli zares dober. Križišče mikromobilnosti, ki ga lahko vidite tudi na straneh Avtomobilnosti, je priložnost in ideja za spodbujanje vsakodnevne vaje za pozitivno in vključujoče sodobno mestno sobivanje.