Na to vprašanje deloma odgovarja študija, ki jo je izvedel profesor socialne psihologije z Univerze v Helsinkih Jan-Erik Lönnqvist. Je res, da so vozniki omenjenih avtomobilov ljudje s posebnim značajem, jih k temu spodbujajo avtomobili ali pa gre zgolj za zakoreninjene predstave brez prave podlage?

Lönnqvist je izhajal iz vprašanja, če statusni avtomobili ne glede na njihovo finančno stanje pritegnejo specifičen tip ljudi, ki so bolj nagnjeni h kršenju prometnih predpisov. Odgovore je poiskal pri 1892 finskih lastnikih avtomobilov, ki niso odgovarjali le na vprašanja o avtomobilih, potrošniških navadah in premoženju, ampak so se med njimi skrivala tudi vprašanja o njihovih osebnih lastnostih. Naslonili so se na pet njegovih osebnostnih faktorjev vprašanih: ekstravertiranost, sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost.

Odgovori so bili precej nedvomni. Audi, BMW, mercedes ali drugi statusni avtomobil bo zelo verjetno v lasti vase zagledanega, prepirljivega, trmastega in nespravljivega moškega brez sočutja do okolice. Lönnqvist je temu dodal, da je za nakup statusnih simbolov seveda potreben denar, zato bogati ljudje bolj verjetno vozijo statusne avtomobile. A enaki avtomobili pritegnejo tudi zoprne ljudi, ki se pogosto vidijo kot superiorne, kar radi pokažejo drugim.

A raziskava je dala še drugi, morda celo bolj presenetljiv izsledek. Dragi nemški avtomobili namreč pritegnejo tudi vestne ljudi, ki so urejeni, spoštljivi, ambiciozni, zanesljivi in organizirani. Skrbijo tudi zase in za svoje zdravje in se pogosto na delu odlično izkažejo. Ta kategorija je enakomerno razdeljena med moške in ženske, medtem ko povezava med egoističnimi osebnostmi in ljubeznijo do statusnih avtomobilov velja le za moške.