Enega so si lahko ogledali tudi obiskovalci letošnjega avtomobilskega tedna v kalifornijskem Montereyu. Stout scarab je leta 1936 nastal po zamisli novinarja, podjetnika, avtomobilskega in aeronavtičnega inženirja in izumitelja iz Detroita Williama Bushnella, ki je pri njegovem razvoju izhajal iz izkušenj z izdelovanjem dvomotornih kovinskih letal. Odločil se je, da bo letalsko kabino postavil na štiri kolesa in razvil neke vrste mobilno pisarno. Navdihnil ga je tudi drugi avtomobilski posebnež, aerodinamični dymaxion, ki si ga je malo pred tem na osnovi oblike vodnih kapljic zamislil futuristični pisatelj, arhitekt in oblikovalec Buckminster Fuller.
Podrejen prostornosti
Da bi bilo v potniški kabini scaraba čim več prostora, je Bushnell Fordov 3622-kubični bencinski motor V8 z največjo močjo 62,5 kilovata vgradil popolnoma v zadek, voznikov sedež pa popolnoma naprej, da je bil volanski obroč skoraj navpično nad prednjo premo. Kolesa so bila potisnjena v vogale karoserije, ki je bila oblikovana v slogu enoprostorcev brez vidne meje med motornim, potniškim in prtljažnim prostorom. Voznikov sedež je bil togo vgrajen, zato pa je bilo sovoznikovega mogoče zasukati nazaj, zadnjo klop pa spremeniti v zasilno posteljo. Ob levi steni potniške kabine je bila tudi zložljiva mizica.
Čeprav je bil stout scarab zelo uporaben avtomobil, ki je požel tudi veliko zanimanja javnosti, na trgu ni imel sreče. Tovarna je zanj postavila previsoko ceno 5000 tedanjih ameriških dolarjev, preračunano v današnjo vrednost bi to bilo okrog 100.000 dolarjev, s katero je odgnala morebitne kupce. Končno so izdelali le devet primerkov, ki veljajo za redko ročno izdelano mojstrovino v slogu art deco, ki popolnoma izraža duh svojega časa.
Pestra zgodovina
A stout scarab, ki je bil predstavljen v Montereyu, ni le eden izmed devetih izdelanih primerkov, ampak se je v njem baje zgodil tudi košček pomembne zgodovine. V njem naj bi se namreč med drugo svetovno vojno prvič srečala ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt in francoski general ter poznejši predsednik Francije Charles de Gaulle. V petdesetih letih je doživel manj slavno, a tudi zelo pestro usodo, saj ga je neki lastnik potujočega cirkusa uporabljal za prevažanje opic, potem pa ga je kupil francoski industrialec, ki ga je postavil v avtomobilski muzej v Reimsu. Sedanji lastnik ga je končno leta 2001 popolnoma obnovil in ga ohranja v vrhunski formi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje