torej pozorni in moramo pravočasno ukrepati, saj smo mi in ne živali tisti, ki se lahko na situacijo odzovemo razumno in preprečimo trk z divjadjo.

Kot pravijo pri Lovski zvezi Slovenije, število trkov z divjadjo v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu, kar je predvsem posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja v naravna okolja in povečanja gostote prometa ob hkratnih povečanjih hitrosti vožnje. V zadnjem času je treba k temu prišteti tudi povečevanje nemira v naravnem okolju, ki ga ne dosežejo urejene ceste, a je dosegljivo s terenski vožnji prilagojenimi vozili, pri čemer to ne velja le za avtomobile in motocikle, ampak tudi za kolesa in druga (predvsem prostočasna) vozila.

Statistika se izboljšuje
Vsak dan pod kolesi slovenskih vozil povprečno konča od 15 do 20 srn in srnjakov, ki najpogosteje zaidejo pred avtomobil. Pri Lovski zvezi Slovenije ugotavljajo, da se število povožene srnjadi v zadnjem času zmanjšuje, kar potrjuje tudi statistika, ki pravi, da je bilo v obdobju med letoma 2007 in 2014 v Sloveniji povoženih več kot 5.000 srn na leto, največ leta 2010, ko je bila številka 5.901, v letih 2016 in 2017 pa jih ni bilo več kot 5.000. Srnjad je le ena od živalskih kategorij.

Ukrepi za zmanjšanje števila trkov
Direkcija RS za infrastrukturo in Dars sta v zadnjih letih v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije, lovci, upravljavci lovišč in raziskovalnimi ustanovami izvedla vrsto ukrepov za zmanjšanje števila trkov med avtomobili in divjimi živalmi. Avgusta 2016 so na zunanjo stran odsevnih stebričkov na več kot 24 kilometrih državnih cest namestili modre odsevnike, ki modro svetlobo odsevajo pravokotno na smer vožnje in ustvarijo navidezno svetlobno oviro, ki divjad odvrne od prečkanja ceste, ko mimo pelje avtomobil. Modro svetlobo so izbrali zato, ker je v naravi precej redka in ker predstavlja tujek, zato se ji divjad v strahu izogne. Na začetku letošnjega leta je Dars priključke na gorenjski avtocesti opremil z zvočnimi napravami za odvračanje divjadi, že od leta 2014 pa poteka tudi projekt Life DinAlpBear, s katerim bi radi zmanjšali število povoženih rjavih medvedov.

Kaj lahko storimo vozniki
K zmanjšanju števila povoženih živali lahko pripomoremo tudi vozniki sami. Veliko storimo že, če vidimo in upoštevamo prometne znake, zavedati pa se moramo tudi, da lahko živali cesto prečkajo kjer koli, tudi tam, kjer to ni posebej označeno, celo v mestnem okolju. Ceste pogosto ne prečka le ena žival, ampak ji lahko sledi še katera. Med povoženimi živalmi se zato pogosto znajde tista, ki je cesto prečkala druga. Bolj pozorni bodite tudi v času dnevnih migracij živalskih čred, ki se najpogosteje dogajajo zjutraj ali zvečer. Nevarnost trka z divjadjo je poleg tega največja spomladi, torej marca, aprila in maja, ko živali iščejo nova ozemlja, ter v času paritve v drugi polovici julija in prvi polovici avgusta. Pozorni bodite tudi na cestah, ki so speljane na meji me gozdom in poljem, saj se živali, ki se sicer skrivajo v gozdu, gredo na polja hranit.

In kaj Lovska zveza Slovenije svetuje, če kljub previdnosti vendarle trčite ob divjad. Povožene živali nikakor ne dajte v prtljažnik in ne odpeljite, saj se s tem izgubi podatek o smrtnosti živali na cestah. Povožene živali so uvrščene tudi v kvoto letnega odvzema iz narave, zato če na telefonsko številko 112 ne pokličete pristojne službe, posredno vzamete življenje še eni živali, ki bi ji bilo sicer "življenje rešeno". S policijskim zapisnikom boste poleg tega laže uveljavljali odškodnino zaradi trka z divjadjo, če imate avtomobil zavarovan za ta primer.

Problema se zavedajo tudi proizvajalci
Glede na to, kako pereč je problem trkov med avtomobili in živalmi, se tudi avtomobilski proizvajalci odločajo za razvoj sistemov, ki bi avtomobilom omogočili izogibanje živalim. Med najbolj naprednimi na tem področju je švedski Volvo, ki v nekaterih svojih modelih z letošnjim letom ponuja tudi sisteme za izogibanje veliki divjadi, v razvoju pa so tudi sistemi, ki bi zaznali manjše živali.