Poleti se zaradi počitnikovanj na glavnih evropskih avtocestnih kapilarah znajde več kot milijon avtomobilov, kar neizogibno vodi v gneče in zastoje. Slovenija za zagotavljanje boljše pretočnosti in ažurnih podatkov sodeluje tudi s sosednjimi državami. V oddaji Avtomobilnost nas je zanimalo, kako poteka takšno sodelovanje, predstavniki Darsa ter italijanskega (Autovie Venete) in madžarskega (Magyar Kozut) upravljavca avtocest pa so nam dali tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na pot in kje spremljati informacije, ko se vozimo po njihovih cestah.
Branko Nastran z Darsa je povedal, da poleg Italije in Madžarske, sodelujejo tudi z upravljavci avtocest v Avstriji in na Hrvaškem. Prvi korak skupnega medsosedskega sodelovanja je bil po njegovih besedah izmenjava podatkov in prenos načrtov upravljanja prometa, načrtujejo pa še druge korake za boljše sodelovanje.
Madžarski predstavnik Tamas Tomaschek (Magyar Kozut) je povedal, da izmenjava informacij med sosednjimi državami poteka zelo hitro, včasih še preden se zgodi neki prometni dogodek, ki upočasni ali ustavi običajen prometni tok: "Če morate pozimi zaradi snega v Sloveniji zapreti mejo za tovornjake, smo obveščeni še pred zaporo.“
Vozniki v gneči velikokrat mislijo, da bi morali odgovorni gnečo predvideti in da sploh ne bi smela nastati, a kot opozarja predstavnik italijanskega upravljavca avtoceste Autovie Venete Enrico Ferrante, ceste niso zgrajene za veliko prometno obremenitev – preobremenjene so le pet ali šest dni na leto, zato je pomembno, da so vozniki ob gneči strpni. Kot je še povedal, imajo vsa cestna podjetja veliko zgodovinskih podatkov o prometu in ti so osnova za napovedovanje: "Če vemo, da se je zgodila nesreča, lahko napovemo, kako bo vplivala na promet. Upravljavci cest imamo vsak dan kratkoročno napoved prihodnjih dogodkov ob načrtovanih delih in podobnem, za poletje pa vse dejavnosti načrtujemo že januarja ali februarja.“
Na pot tudi z navadnim zemljevidom
Pred modernimi tehnologijami, ki nam danes olajšajo načrtovanje poti, smo se na ceste odpravili z navadnim zemljevidom – danes ga nadomeščamo z navigacijskimi napravami ali aplikacijami na telefonu. Kaj pa še lahko dobimo podatke o prometu, ko se bomo poleti vozili po madžarskih, italijanskih in drugih avtocestah?
Tamas Tomaschek je povedal, da imajo upravljavci madžarskih avtocest na voljo aplikacijo s podatki o prometu, a je trenutno le v madžarskem jeziku, kmalu pa bo prevedena tudi v druge jezike. Za vpogled v delo na cestah in boljše načrtovanje poti pa je najboljše pogledati na spletno stran madžarskega prometnoinformacijskega centra (link:http://utinform.hu/), ki ponuja dober pregled omrežja glavnih cest in avtocest. Voznikom svetuje tudi spremljanje informacij na elektronskih tablah ob cesti.

Enrico Ferrante kljub vsem prednostim modernih naprav še vedno svetuje, naj se ljudje na pot odpravijo tudi s klasičnim zemljevidom, ki lahko vedno pride prav. Poudarja, da je nujno, da vozniki zaupajo podatkom glede obvozov ali zastojev, ki jih objavljalo na elektronskih tablah, saj te najbolj realno predstavljajo stanje na cesti. Razpredena tehnologija upravljavcem omogoča spremljanje, napovedovanje in pravočasno poročanje o dogodkih na cesti. "Pogosto vozniki na tabli opazijo obvestilo o kilometrskem zastoju, navigacijska naprava jih na to ne bo opozorila – a je ne bodo upoštevali in se bodo nato pritožili upravljavcu cest, ker bolj zaupajo napravam, ki jih kupijo v trgovini, kot uradnim podatkom, ki jih pridobijo tudi na spletni strani (link http://www.autovie.it/),“ je Ferrante pojasnil nezaupanje voznikov.
Čez dve leti na voljo usklajeni podatki
Obstaja kakšna aplikacija ali spletna stran, kjer bi bile na voljo združene informacije – takšna, ki bi presegala državne meje?
Stvari že gredo v to smer, toda tak sistem še ni na voljo, je odgovoril Branko Nastran in dodal, da niti mednarodni ponudniki, npr. Google, TomTom, Here, še nimajo zadovoljivih podatkov. "V splošnem ponujajo zelo dobre storitve, vendar bi voznikom za zdaj svetoval, da če hočejo biti res dobro obveščeni, naj obiščejo spletišče upravljavca avtocest v državi, v kateri se nahajajo.“ Ob tem je poudaril, da še ni enotnega vira, kjer bi dobili podrobne podatke.
Enrico Ferrante je dodal, da evropske smernice zahtevajo, da vsaka država vsaj v dveh letih vzpostavi enotno dostopno točko z vsemi podatki, usklajenimi z drugimi državami. Proizvajalci navigacijskih naprav in digitalnih zemljevidov bodo lahko tako črpali podatke iz tega enotnega vira. "Podatki, shranjeni v enotni dostopni točki, bodo morali biti zanesljivi, kakovostni in pravočasni. Če ne bomo pravočasno osveževali podatkov, nam ljudje ne bodo zaupali,“ je sklenil Ferrante.
Če boste poleti kljub upoštevanju navodil na informativnih tablah in spletnih straneh upravljavcev naleteli na gnečo ali zastoj, se spomnite na kitajsko skrajnost - tam je bila kolona vozil dolga 100 kilometrov in vozila so se prvih pet dni pomikala samo po kilometer na dan. Da se je stanje normaliziralo, je trajalo kar en teden. Rekordno dolga kolona pa je verjetno tista, ki se je ob koncu zimskih počitnic 16. februarja 1980 ustvarila v Franciji - v dolžino je merila skoraj 180 kilometrov. Drugače povedano, v koloni so stali od Maribora do Postojnske jame. Pa srečno pot!

Kaj so še o medsosedskem sodelovanju povedali gosti iz Slovenije, Madžarske in Italije, si poglejte v spodnjem videu.