Pred natančno 70 leti je lastnica kioska s hrano Herta Heuwer svojim strankam v berlinski četrti Charlottenburg prvič predstavila kuhano, nato pa ocvrto klobaso, čez katero je prelila paradižnikovo omako (po nekaterih podatkih tudi worchestersko omako), vanjo vmešala "skrivne začimbe", vse skupaj pa na koncu potresla še s karijem, ki ga je dobila od ameriških vojakov, nastanjenih v Berlinu.

Preprosto jed je poimenovana currywurst (pozneje je zaščitila le omako, in sicer pod imenom Chillup) in ni trajalo dolgo, preden je postala uspešnica predvsem med tamkaj živečimi gradbenimi delavci, ki so iskali nekaj nasitnega, obenem pa še poceni in na voljo takoj. Vrste pred kioskom Herte Heuwer so se daljšale iz dneva v dan – na vrhuncu je prodala več kot 10.000 porcij dnevno –, tako da so klobaso kmalu začeli prodajati tudi drugi ponudniki.

Po klobasi še vedno veliko povpraševanja

Kmalu je jed postala sinonim berlinske kulinarike. Danes klobaso najpogosteje postrežejo s prilogo ocvrtega krompirčka, dobiti jo je mogoče na več krajih v Berlinu, pa tudi v nekaterih drugih večjih mestih, med najbolj obleganimi pa je še vedno izvirni kiosk, ki ga zdaj vodi Dagmar Konnopke."Veseli smo, da je (po klobasi, op. a.) še vedno veliko povpraševanja tudi po 70 letih. In mislim, da bo tako tudi v prihodnje ostalo. Vedno bo zanimanje zanje. Številne generacije jo poznajo iz otroštva in k nam hodijo tudi zdaj, ko so že odrasli, ko so starejši," je dejala v pogovoru za Reuters.

"Berlin brez currywursta je nemogoče spoznati," meni domačinka Sylvia Lus, Marco Müller pa dodaja: "To je res fantastična jed. Jedel bi jo lahko vsak dan."

Recept "v bistvu ostaja enak že vse od začetka"

Konnopkejeva, ki je vodenje kioska prevzela od svoje matere, o receptu za currywurst seveda ne želi govoriti, razkrila je le, da "v bistvu ostaja enak že vse od začetka". "Seveda so razlike v začimbah iz časa Nemške demokratične republike, saj nekateri okusi ne obstajajo več. Danes moramo nekatere začimbe kupovati. Ampak osnovne sestavine, ki so na primer določale okus našega kečapa, ostajajo enake že desetletja," je zatrdila.

Številni domačini sicer niso vedeli, da ima jed "le" 70 let. Bruno Adlung je tako dejal: "Iskreno, res sem mislil, da je starejša." "Potem pa čestitke!" je še zaželel svojevrstni nemški znamenitosti.