CNN za to krivi izseljence, ki danes predstavljajo več kot 75 odstotkov prebivalstva Združenih arabskih emiratov.
Tako razmerje odsevajo tudi restavracije po tamkajšnjih mestih - v Dubaju in Abu Dhabiju tako dominirajo trendovske gastronomske znamke in franšize, od Zume do Hakkasana, od Garyja Rhodesa in Pierra Gagnaira do Nobuja. V stranskih ulicah boste lahko uživali v najboljši indijski hrani zahodno od Madrasa, prav nič ne zaostaja preostala svetovna kuhinja. Tu najdete praktično vse. Vse, razen emiratskih restavracij.

Nekakšno splošno prepričanje je, da "je itak vsa arabska hrana bolj ali manj ista" in da se ne izplača gojiti krajevne kulinarike v državi, kjer je domačinov le 20 odstotkov. In še, kot pove John Thatcher, Britanec, ki živi v Združenih arabskih emiratih že devet let: "Turiste lažje privabiš z megalomanskim nakupovalnim središčem, kot pa da nadevaš jagenjčkovo rit z rižem."
Kosila beduinov
A številni se ne zavedajo, da imajo Združeni arabski emirati svojo lastno kulinariko, z večtisočletno tradicijo - le res težko jo je danes najti: harees, madhroobah, mahshi ... hrana, kot so jo jedla beduinska plemena davno, preden je Dubaj dobil svojo današnjo ultramoderno podobo. Hrana, ki jo boste danes večinoma našli le za zaprtimi vrati emiratskih domov.
Celo emiratskih kuharskih mojstrov se ne da najti. Ali Ebdowa ali "Chef Ali", kot mu pravijo, je eden redkih. Chef Ali dela v Mezlaiu, restavraciji v Emirates Palace v Abu Dhabiju, ki se oglašuje kot "prva emiratska restavracija v Združenih arabskih emiratih". "Emiratskih restavracij ni, ker ni emiratskih chefov," odgovori Ali na vprašanje, zakaj je v Dubaju in Abu Dhabiju tako malo emiratskih restavracij. In to naj bi bilo povezano s kulturo. Medtem ko zahodni svet obsedajo zadnje stvaritve najboljših chefov, prebivalci Združenih arabskih emiratov - še posebej moški - niso tako zagreti nad profesionalno kuharijo.

"Emiratčani so precej sramežljivi glede te službe," razlaga Ali. "Nekateri moški, ki jih poznam, doma kuhajo, rečejo pa, da ne kuhajo, da še jajca ne znajo skuhati. Mislijo, da je to nekaj dobrega, nekaj, na kar so lahko ponosni. Nekateri so celo tako ponosni, da trdijo, da celo čaja ne skuhajo."

Tradicija, spojena s trendi
Alija to zabava. Kuhati se je naučil v vojski, zato bi mu težko kdo očital poženščenost. Vseeno pa so bili emiratski stereotipi kar precejšnja ovira zanj: "Zdi se mi, da kar nekaj lahko ponudim, a kaj, ko toliko hotelov noče zaposliti domačina. Mislijo, da hočem veliko plačo, da ne bom delal ... Težko mi je bilo." Nazadnje je delal v Jumeirah Emirates Towers in slovitem hotelu Burdž Al Arab. "Bil sem edini Emiratčan v celotnem Jumeirahu. Delal sem z ljudmi 95 različnih narodnosti."

Kakšna pa je pristna emiratska hrana? "Hrana je hrana," pove nonšalantno Ali. "Machbous je machbous (pikantno meso z rižem), mahshi je mahshi (polnjeno zelje) z mesom, rižem, piščancem in začimbami ... začimbe so zelo pomembne. Naše so podobne indijskim, ampak vsak ima svoj slog. Riž je rumen, obarvan z žafranovim mlekom, meso morskega psa postrežemo v krvavo rdeči paradižnikovi omaki, naš piščanec je rumen od začimb, med prilogami pa najdete pire s kameljim mlekom."

To je nasitna hrana. Ali je tradicionalne jedi sicer ponesel na nov, modernejši nivo - njegova jagnjetina je ovita v bananine liste in počasi kuhana v pečici (tradicionalno so namesto pečice uporabili v zemljo skopano luknjo). Chef Ali ima sedem otrok, od tega eden kaže znake, da bo sledil očetovim stopinjam. To je v Združenih arabskih emiratih že veliko.