Oglas
Sartre se je v svetu književnosti uveljavil z romanom Gnus ter dramama Muhe in Zaprta vrata, Nobelovo nagrado, ki so mu jo dodelili leta 1964, pa je zavrnil. Zavrnitev je utemeljil s svojimi filozofskimi nazori - goreče je namreč zavračal pripadnost vsaki inštituciji, saj je bil zagovornik nauka o radikalni svobodi.
Na Sartra, ki je trdil, da so ljudje, ki nas obdajajo, največje zlo, saj omejujejo našo osebno svobodo, je močno vplivala filozofija Decartesa, Kanta, Marxa in Husserla. S pomočjo metod deskriptivne fenomenologije se je Sartre loteval razmisleka o vseh vidikih posameznikove eksistence. Zanimal ga je tako obstoj posameznika kot objektivnega fizičnega bitja kot tudi njegovo bivanje "za sebe" - bivanje, kot ga zaznava sam.
Strah pred tako želeno svobodo
Eno od pomembnih spoznanj Jean-Paula Sartra je bilo, da čeprav si vedno znova prizadevamo biti svobodni, se svobode hkrati tudi bojimo. Biti svoboden namreč pomeni tudi prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Pogosto pa je bolj udobno prepustiti se vodstvu drugih in zanikati moč lastnega razuma, kot pa tvegati, da nas lastne odločitve ne bodo pripeljale do želenega cilja.
Borec za pravice malega človeka
Eden glavnih predstavnikov eksistencializma je vedno stal na strani malega človeka, njegov filozofski nauk pa je močno vplival na razvoj literature, filma in gledališča v naslednjih desetletjih. Čeprav je Sartre veliko časa žrtvoval razmišljanju o filozofskih vprašanjih, predavanjem in pisanju, pa je našel tudi čas za oblikovanje prav posebnega intimnega odnosa. To je bilo razmerje s pisateljico Simone de Beavoir, ki je tudi močno vplivala na njegovo delo in razvoj njegovih idej.
Oživljanje Sartrove misli
Sporočila Jean-Paula Sartra te dni po Franciji ne odmevajo zgolj zaradi okroglega jubileja. Kot je povedala Annie Cihen-Solal, avtorica biografije o Sartru, je mogoče Sartrovo filozofsko misel uporabiti za "diagnosticiranje francoske bolezni". Francoska bolezen se nanaša na razvoj dogodkov v francoskem političnem in družbeno-ekonomskem življenju, ki naj pričali o novi krizi eksistencializma v Franciji.
Ti dogodki so zavrnitev evropske ustave, za katero so se Francozi izrekli na referendumu, nezadovoljstvo s socialnim sistemom, spraševanje o vlogi Francije v svetu ter izredna frekvenca pojavljanja besede kriza.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje