Plečnikovi arhitekturni motivi vse od njegove smrti (1957) zaposlujejo fotografe; še posebej letos so posnetki z značilnimi arhitektovimi motivi našli pot v časopise, revije in na razglednice. Foto: Arhitekturni vodnik/Janez Marolt
Plečnikovi arhitekturni motivi vse od njegove smrti (1957) zaposlujejo fotografe; še posebej letos so posnetki z značilnimi arhitektovimi motivi našli pot v časopise, revije in na razglednice. Foto: Arhitekturni vodnik/Janez Marolt

V kinematografih so se (vsaj poleti) večinoma predvajala nadaljevanja akcijskih franšiz, zato je bilo leto 2007 pravzaprav kar primerno za drugačno kulturno udejstvovanje. Svet je spet zajela "Elvisomanija", da splošne histerije ob izidu zadnjega Harryja Potterja niti ne omenjamo. Poslovilo se je nekaj velikih imen svetovnega filma, oskarjevska Akademija pa je naposled "popravila" staro napako in nagradila Scorseseja.
Pa vi, so vas bolj navdušili Pankrti ali skupina Laibach, Petelinji zajtrk ali "nastop" Slovenije v Moorovem Sicku, obisk Umberta Eca ali Bolšoj teatra?
Ana Jurc






































V Plečnikovem letu smo morda vsaj po prestolnici hodili z malo bolj odprtimi očmi. Na sliki je del Plečnikove vodne zapornice pri Cukrarni, kjer je oblikovan simbolni slavolok, posvečen vodi, ki zapušča mesto. Arhitekt je zapornico zasnoval tako, da je na obeh bregovih in v sredino reke postavil tri stolpe. Na eni strani jih krasijo kratki dorski stebri s posodami etruščanskega videza z izklesanimi zmajevimi glavami, na drugi strani pa nizki jonski stebri s stiliziranimi človeškimi glavami, ki nosijo brv čez reko.
Premiera najnovejše predstave Tomaža Pandurja Barroco (Barok) je v Madridu požela ovacije. Predstavo je poleg številnih gledališčnikov, kritikov in novinarjev obiskal tudi Pedro Almodovar. Barok je nastal po knjižni predlogi Nevarnih razmerij Choderlosa de Laclosa in drami Kvartet Henrija Müllerja. Vlogo hladne markize de Mertuille je odigrala Blanca Portillo (na sliki), ki jo poznamo iz Almodovarjevega Vrni se.
Minilo je trideset let od smrti Elvisa Presleyja. No, vsi tega seveda ne verjamejo: po pevčevi smrti sta tabloidna časopisa Weekly World News in The Sun objavljala celo serijo člankov o Elvisovem življenju, v katerih sta poročala o takšnih podrobnostih, kot je njegova motoristična nesreča, ki naj bi se končala z zlomljeno nogo. Članke sta objavljala vse do njegove prave smrti, ki naj bi ga v resnici doletela leta 1990. Foto: EPA
Luciana Pavarottija, ki je po hudi bolezni umrl v starosti 71 let, so pokopali na majhnem pokopališču blizu njegove vile v Modeni. Pred pogrebom se je prišlo pevcu poklonit več kot 100.000 ljudi, od 'tenorissima' pa so se prišli med drugim poslovit tudi Bono, pokojnikova prijatelja, Placido Domingo in Jose Carreras, ter italijanski premier Romano Prodi. Foto: Reuters
Laibach so z evropsko turnejo predstavljali album Volk, zbirko priredb državnih himen svetovnih velesil, ki so nastale v sodelovanju z duetom Silence. ‘Plehkost množičnih medijev je zmaga poraza in popkultura je pač zabava za ovce; toda tudi Laibach smo v bistvu volkovi, preoblečeni v pastirje,’ je bilo eno izmed gesel, s katerimi so se podali na pot. Foto: Tina Winkhaus
Pankrti svoje 30-letnice niso 'spustili mimo' neopazno: Razstava N'č se ne premakne je bila nekakšen poklon prvim punkovskim revolucionarjem v Jugoslaviji, 1. decembra pa je sledilo še slavje 'v praksi': razprodan koncert v Hali Tivoli. Foto: RTV SLO
Z veliko zgodovinsko opero Boris Godunov je v Ljubljani gostoval sloviti moskovski Bolšoj teater. Libreto o ruskem vladarju iz 16. stoletja, ki se na prestol povzpne z umorom prestolonaslednika, je leta 1871 zapisal Modest Musorgski. 19. stoletje je bil namreč tudi v Rusiji čas iskanja narodne in kulturne identitete ter obdobje, v katerem so posebej umetniki romantične usmeritve navdušeno odkrivali rusko zgodovino in njene junake. Foto: RTV SLO/P. B.
Petelinji zajtrk, celovečerni prvenec scenarista in režiserja Marka Naberšnika, je med petimi najbolj gledanimi filmi leta 2007 v Sloveniji; 18. decembra so njegovi ustvarjalci prejeli že 4. zlato rolo. Film je premiero doživel na sarajevskem filmskem festivalu, kjer sta ga pomagala predstaviti tudi Severina (kdo še ne ve, da ima pevka v 'zajtrku' stransko vlogo?) in Saša Lošić, avtor pesmi Gardelin. Foto: Zaklop
Živo skulpturo Triglav so 30. decembra 1968 v ljubljanskem parku Zvezda uprizorili David Nez, Milenko Matanović in Drago Dellabernardina, člani najpomembnejšega slovenskega neoavantgardnega gibanja OHO. Pokriti s tkanino, so oživljali besedno igro, ki se nanaša na pomen imena gore. Intermedijski umetnik Janez Janša, performer in publicist Janez Janša in vizualni umetnik Janez Janša so 6. avgusta letos na gori Triglav izvedli akcijo Triglav na Triglavu, zasnovano na obnavljanju dela OHO-ja, s ciljem nadaljevanja tradicije konceptualne umetnosti na Slovenskem in problematiziranja ideološkega povezovanja dogodkov iz pretekle in polpretekle zgodovine. Foto: Aksioma
Arhitekt Ai Vej Veji, kitajski veleum, ki si je v sodelovanju s švicarskim arhitekturnim birojem zamislil megalomanski pekinški olimpijski stadion, ki ‘sliši’ na ime Ptičje gnezdo, zdaj pravi, da bi raje potonil v pozabo, kot da bi svet v njem videl ambasadorja kitajske politike. Kitajski pomp glede olimpijskih iger je umetnik opisal kot ‘umeten nasmešek’, za katerim se skriva cela plejada težav: ‘politična struktura, kršenje človekovih pravic, korupcija, onesnaževanje okolja, šolstvo ..., vse, kar hočete. Ampak Kitajska se na to požvižga in raje organizira ogromen ognjemet in najame slavne režiserje’. Umetniški direktor slovesnosti ob začetku in koncu OI v Pekingu bo namreč Steven Spielberg. Foto: Herzog & De Mauron
Stoti rojstni dan je dočakal Oscar Niemeyer, arhitekt, ki je pomagal opredeliti brazilski modernizem. Če so bile značilnosti ameriškega in evropskega modernizma izčiščene ravne linije, pa je brazilski modernizem vedno slovel po krivuljah in zaobljenih oblikah. To dokazuje tudi zadnji uresničeni Niemeyerjev načrt, Ljudsko gledališče v brazilskem mestu Niteroi. Foto: EPA
Umrl je velikan švedskega in svetovnega filma, Ingmar Bergman. Ljudi je seveda od nekdaj zanimalo tudi življenje moža za kamero. Režiser, ki se je petkrat poročil, imel osem otrok in slovel po tem, da se zapleta z igralkami svojih filmov, je bil pogosta tema govoric, čeprav so vse štiri njegove nekdanje žene (med njimi tudi norveška igralka Liv Ullmann) še po ločitvi o njem govorile le v presežnikih. Na sliki s kamero pobližje spoznava sina Daniela; v ozadju je njegova četrta žena, Kibi Laretai.
V 85. letu starosti je umrl Kurt Vonnegut, cinični mož, ki je bil vzor celi generaciji mlajših ameriških pisateljev. V literarno zgodovino se je Vonnegut zapisal predvsem z romani Klavnica pet (Slaughterhouse-Five), Mačja zibka (Cat's Cradle), Zajtrk prvakov (Breakfast of Champions) in Zaporniški tič (Jailbird), pisal pa je tudi drame, eseje in kratko prozo. Predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih je bil idol ameriške protivojno razpoložene študentske generacije.
Veliko filmov je uspešnih. Veliko je priljubljenih in postanejo svetovne uspešnice. Samo redki pa se naselijo v kolektivni zavesti ljudi, kot je to uspelo Vojnam zvezd. Dokaz za to so evropski oboževalci sage, ki so se zgrinjali v London, kjer je na čast 30-letnici filmske sage Georgea Lucasa potekala prva uradna konvencija Vojne zvezd na evropskih tleh. Na sliki je Yoda, namočnejši in najpametnejši jedi v galaksiji, ki nas je naučil, da 'velikost pomembna ni'. Foto: EPA
Martin Scorsese: Akademija ga je spregledala tako pri Letalcu kot pri Tolpah New Yorka in, kar je še huje, pred leti pri Taksistu, Ulicah zla in Pobesnelem biku. Dvojna igra po mnenju mnogih ni njegov najboljši film in morda bi si tudi letos oskarja bolj zaslužil Clint Eastwood. Morda so jo zato, da 'Umazanemu Harryju' ne bi bilo nerodno nagrado še enkrat speljati Scorseseju izpred nosa, podelili kar slednjemu ... Foto: Reuters
Podelitev MTV-jevih filmskih nagrad velja kot tista ceremonija, na kateri dejansko ne gre toliko za zmago, ampak za ‘utrgane’ kategorije nominirancev, trapaste skeče na odru in kosmate šale na račun zvezdnikov. Zlato pokovko (takšne oblike je namreč kipec) za najboljši poljub sta, denimo, dobila Sacha Baron Cohen in Will Ferrell, ki sta se strasti vdala v komediji Kralji hitrosti: Zgodba o Rickyju Bobbyju. S podelitvijo nagrade Sachi inWillu MTV kakih tabujev sicer ni podiral (pred njima sta jo dobila že Jake Gyllenhall in Heath Ledger za Goro Brokeback), sta pa tokratna nagrajenca tudi na odru pokazala, da sta si kipec res zaslužila. Foto: Reuters
Tudi sedma in zadnja knjiga o priljubljenem čarodeju, Harry Potter in svetniki smrti, je ugledala luč sveta. Natanko minuto čez polnoč (pri nas torej ob 1.01) so knjigarne bralce spustile med svoje police; množice so bile po dolgem čakanju (ponekod po svetu so se začeli zbirati 15 ur prej) na robu histerije. V Ljubljani smo bili malce bolj prizemljeni; v Konzorciju se je zbralo okrog 200 ljudi, kar nekaj tudi takih s špičastimi klobuki in ogrinjali. Foto: EPA
Filmski Harry Potter se je medtem trudil dokazati, da zmore še kaj več kot le vlogo mladega čarovnika: na West Endu je nastopil v drami Petra Shafferja Equus. V njej igra duševno motenega konjarja, ki z železnim kopjem oslepi šest konj, nato pa se večino igre o svojem početju pogovarja s psihiatrom, ki ga skuša ozdraviti erotične obsesije, ki jo je deček razvil v svojem čaščenju konja. Predstava odpira vprašanja o tem, kako daleč je pripravljena iti družba, da bi 'normalizirala' ljudi, ki se ne uklanjajo njenim normam, javnost pa je vseeno šokiralo predvsem to, da se Radcliffe čez oder sprehodi tudi v Adamovem kostumu.
Samooklicani 'Antikrist Superstar' je ena tistih zvezd, ki jih ljudje sovražijo ali pa obožujejo. V Ljubljani je očitno več zadnjih, kajti koncert Marilyna Mansona je bil razprodan. Pevec, ki sicer sliši na precej bolj ‘pohlevno’ ime Brian Warner, sicer ostaja zvest svojemu mrtvaškemu tenu, belim šarenicam in androginemu šarmu, a vseh ni navdušil: po uri in pol brez podaljškov ali kake pretirane komunikacije z občinstvom smo dobili občutek, da smo le še ena kljukica na Mansonovem seznamu. Foto: EPA
Veliko nagrado Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev je žirija soglasno dodelila tragediji Ojdip v Korintu avtorja Iva Svetine; njen režiser Ivica Buljan je prejel tudi nagrado za najboljšo režijo. Svoj pogled na Sofoklejevo ‘mater vseh tragedij’ je Svetina napisal pred skoraj 20 leti, v svojem delu pa je hotel prikazati Ojdipovo zgodnje življenje in njegovo že takratno tragično ujetost v usodo. Kdo je bil Ojdip, preden je srečal in ubil svojega očeta, rešil Tebe pred kugo in se poročil z lastno materjo? Foto: SNG Drama Ljubljana
Pozabite na drage avtomobile in vile na francoski rivieri: moderna umetnost postaja večji statusni simbol kot kdaj prej. Na dražbi avkcijske hiše Sotheby's je bila maja dvakrat presežena dosedanja rekordna cena za kako delo povojne umetnosti. Sliko Marka Rothka iz leta 1950 z naslovom White Center (Yellow, Pink and Lavander on Rose) je za 72,8 milijona dolarjev (53,77 milijona evrov) kupil anonimni kupec. Foto: EPA
Italijanskega pisatelja Umberta Eca je v Ljubljano prinesla podelitev naziva častnega doktorja Univerze v Ljubljani. V Cankarjevem domu je predaval o Zgodovini grdega, zbirki esejev o zgodovini umetnosti, ki izhajajo iz načela, da pojma lepega in grdega nikoli nista bila nekaj absolutnega in nespremenljivega, temveč sta si v skladu z obdobjem in deželo nadevala različne obraze.
Zakaj bi se mesta sploh potegovala za to, da bi v očeh sveta postala kraj z neverjetno nevarno jedrsko elektrarno, nesposobnim (in s krofi obsedenim) šerifom in s topoumnim prebivalstvom? Pa so se bojevala, še kako. 14 ameriških mest z imenom Springfield se je v spletnem glasovanju potegovalo za naziv tistega Springfielda, ki je najbolj podoben rojstnemu kraju družine Simpson iz slavne animirane serije. Nagrada: svetovna premiera prvega celovečernega animiranega filma o disfunkcijski družini rumenih plebejcev. Zmagovalec 'bitke med Springfieldi' je bil tisti v zvezni državi Vermont. Ob promociji filma so se številne prodajalne iz verige Seven-Eleven začasno prelevile v Kwik-E-Marte, kakršne imajo v risanki. Foto: EPA
Nagrado za 'vratolomni vzpon leta' bi šla najbrž v roke mladi pevki z Barbadosa, Rihanni. V taki (rahlo fetišistični opravi) je po svetu predstavljala svoj tretji album (v treh letih!), Good Girl Gone Bad, pesmi Umbrella pa si tako ali tako pol leta nismo mogli spraviti iz ušes, pa naj nam je bila všeč ali ne. Beyonce se krepko maje prestol. Foto: EPA
Se je starodavno božanstvo smrti odpravilo na vožnjo z ladijco po Temzi? No, gre le za sedemmetrsko in pettonsko repliko zlatega kipa egipčanskega boga Anubisa, ki so jo Londončani samo po reki lahko spravili na osrednji Trafalgar Square. Tam bog s šakaljo glavo vabi na dolgo napovedovano in zelo hvaljeno razstavo Tutankamon in zlata doba faraonov. Foto: EPA
Ameriški fotograf Spencer Tunick je znan predvsem po tem, da mu vedno znova uspe prepričati ogromne množice, da se mu pustijo goli slikati na kakem javnem, pogosto urbanem mestu. Letos je gola telesa v rekordnih številkah grmadil v Mehiki, prav tako zanimivega projekta pa se je lotil na prošnjo organizacije Greenpeace: s fotografiranjem množice nagcev na švicarskem ledeniku Aletsch je opozoril na globalno segrevanja in na to, kako vpliva na ledenike. Foto: EPA