To je najnovejše spoznanje arheologov, ki so s pomočjo Nasinih satelitskih posnetkov in lastnih izkopavanj ugotovili, da se je okoli Angkor Vata raztezalo verjetno največje naselje predindustrijskega obdobja na svetu. Arheologi so sicer opozorili, da si tega mesta, ki se je raztezalo na skoraj neverjetni površini več kot 3.000 kvadratnih kilometrov, ne smemo predstavljati kot običajno, gosto naseljeno mesto. Poselitev tega območja je bila namreč precej redka, vendar pa sklenjena in zato upravičeno imenovana mesto.

Tisoč jezerc in velika polja - simbol razcveta kulture in začetek njenega uničenja
Kot poroča Guardian, je mednarodna ekipa arheologov odkrila, da je bilo v mestu poleg glavnega templja Angkor Vat še vsaj 74 danes porušenih templjev. Veliko mesto Angkor je bilo simbol razcveta angkorske oziroma kmerske civilizacije, katere država je vrhunec doživela med letoma 800 in 1.300 oziroma v tako imenovanem klasičnem angkorskem obdobju. Angkorska kultura je bila tedaj med najbolj razvitimi v Aziji in tudi na svetu. Izraz tega je bil med drugim tudi nedavno odkriti namakalni in vodovodni sistem, ki ga je sestavljalo več kot 1.000 umetnih jezerc, na katera so med izkopavanji naleteli arheologi. Ti so kljub veselju ob odkritju zaskrbljeni. Na novo odkriti arheološki ostanki namreč ležijo na območju, ki ni več priznano kot območje spomenika svetovne kulturne dediščine in ki ga tudi država ni spomeniško zavarovala. Zato zaenkrat ostaja nejasno, kdo naj bi za odkritje skrbel.

Kompleksni melioracijski sistem dokazuje, da so bili predniki današnjih prebivalcev Kambodže zelo vešči manipuliranja z naravo. Pravzaprav kar preveč vešči, še 'bolj preveč' pa so bili pri tem delu zagreti. Arheologi namreč domnevajo, da so prebivalci Angkorja s pretiranim uničevanjem okolja sami povzročili propad svoje civilizacije. Izkrčenje velikih gozdnatih površin za potrebe gojenja riža za številno prebivalstvo je vodilo do erozije zemlje in drugih ekoloških problemov.

Prvi so prispeli pred 5.000 leti
Zametki angkorske civilizacije segajo vse do 3. tisočletja pred našim štetjem. Tedaj naj bi se na območje ob reki Mekong, kjer danes leži Kambodža, priselili predniki ustanoviteljev države Angkor. Na vrhuncu razcveta je angkorska civilizacija živela na velikem območju današnje Kambodže, severnega Vietnama in jugovzhodne Tajske. Civilizacija, o kateri danes večina ve le malo, je razvila izpopolnjen pravni sistem, prav tako sofisticirana pa je bila religija, ki je bila kombinacija hinduizma in budizma. Angkorska družba je bila menda tudi zelo kozmopolitska - to je bila posledica trgovskih stikov s Kitajsko, Indijo in celo starim Rimom - in naklonjena spoznavanju tujih kultur ter razvoju znanosti in umetnosti.

Tempeljska gora in tempeljske galerije
Simbol te stare kulture ostaja predvsem en - tempelj Angkor Vat, izkaz obdobja visoke klasike v angkorski arhitekturi. Angkor Vat, zgrajen med letoma 1130 in 1150, v enem samem kompleksu povezuje dva osnovna tipa kmerske tempeljske arhitekture. Prvi je tempelj -gora oziroma tempeljska piramida, drugi pa je niz tempeljskih galerij oziroma niz majhnih molitvenih prostorov. V Angkor Vatu so uredili kar tri v pravokotnik urejene nize tempeljskih galerij, ki sicer veljajo za poznejšo obliko sakralne arhitekture kot tempeljska gora. Celoten kompleks, katerega jedro tvori pet stolpov, pa obdaja tudi z vodo napolnjeni jarek.

Lepoto templja so pogosto primerjali z veličino arhitekture stare Grčije in Rima. Maurice Glaze, konservator, ki je v Angkorju deloval sredi 20. stoletja, je o templju dejal, da ga "zaznamuje klasična perfekcija zadržane monumentalnosti prefinjeno uravnoteženih elementov in pedantnega načrtovanja njihovih razmerij. To je delo moči, enotnosti in sloga."

Polona Balantič